BLAŽEV ŽEGEN

Špehšpilja, 20. maj 2015 ― Lokalne televizijske postaje z bolj ali manj bizarnimi imeni so neusahljiv vir pritlehne zabave. Tiste, v kateri ti je nerodno za ljudi, ki so se znašli v dani situaciji pred kamero, pa naj bodo to barbituratske pogovorne oddaje pod taktirkami odsluženih estradnikov, ki jih moraš znati pravilno odmerjati, sicer lahko urno padeš v nepovraten spanec, ali pa izbira najboljšega naključnega ljudskega običaja. Nekoč sem tako sredi dopoldneva na programu ujel nerazrezan posnetek vaške poroke, ki je tekmoval za naj svatbo. Petnajstminutni posnetek prihoda ženina na nevestin dom ob spremljavi prostotonskih poskočnic in vztrajnega močenja grl, med katerim se je eden od svatov opotekal, kot bi nastopal v Total Wipeoutu, me je navdal s strahom, da se je v nekem pozabljenem kotičku po tihem reinkarnirala oddaja Naj domači video in da mi bo na zaslon skočil Rado Mulej. Toda na NET TV že nekaj časa skrbijo za rahel odmik od normativa posrednega nelagodja. Vedeževalec Blaž s svojim gledanjem v prihodnost, nadiranjem klicateljev in bentenjem, čemu ga nihče ne pokliče, sproža zgolj nejeverne poglede in rahel bes, k čemur se še vrnemo. Seveda se kar same od sebe vzpostavljajo povezave z najrazvpitejšim balkanskim jasnovidcem takoj za Maručinim ametistom, Vidovitim Milanom, a oba prodajalca prihodnosti ne bi mogli biti bolj vsaksebi. Medtem ko je Milan s svojimi nadrealističnimi nasveti vsaj zabaven in premore dobršno mero samoironije, Blaž deluje zgolj kot odljudnež. S podobo naveličanega dobrotnika, čigar naklonjenosti si svet ne zasluži, morebiti res vzpostavlja famo resničnih sposobnosti, kar vpliva na bolj sugestibilne gledalce, a dodatna molža cekinov iz žepov ljudi v stiski mu ne bo prislužila nobenega taborniškega našitka za človekoljubje. Ne slepimo se, sleherni televizijski vedeževalec je zgolj en v vrsti nepreštevnih načinov, kako sesati denar od gledalcev, ki so jih razvile televizijske postaje. Nič drugačen od čakanja na telefonski zvezi, da bi voditeljici kviza zmagosl
Več kot to: tja in nazaj

Več kot to: tja in nazaj

Konteksti (Tomaž Bešter), 19. maj 2015 ― Ko v mimobežnih dogodkih, v katerih, začuda, srečujem veliko zanimivega čtiva in preberem mnogo intrigantnih naslovov, je nekaj takšnih, pri katerih bi zastrigel tudi z očmi, če bi znal. Vedno, ko jih zagledam. Ker se navdušujem tudi nad novimi prevodi del, ki bodo že zaradi avtorja, ki je podpisan podnje, zelo zanimiva. Gojim prepričanje, da tisto, kar me je v preteklosti prepričalo, težko razočara. Čeprav se bom slej ko prej opekel, v to verjamem. Avtorji, ki so bogato pismeni, polni neuničljive upodobitvene moči in s svojo pisarijo neprestano prestopajo meje med liriko in prozo, me imajo v svoji pesti. Zato sem zelo vesel, če zagledam njihovo ime na kateri od novih izdaj.Zelo zelo vzradoščeno sem pospremil prihod novega prevoda Patricka Nessa, ki me je pred leti v polnem zapeljal s svojo Sedem minut čez polnoč; sedaj ga lahko beremo tudi v Več kot to. vir slike: emka.si In menim, da ne bom pretiraval v navdušenosti, če zapišem, da je Več kot to res dobro napisan roman. Tako vsebinsko bogat, vodeč v nepredstavljive razsežnosti umnega in napisan s tako preciznim občutkom za jezik (tu gre tudi pohvala prevajalcu Andreju Hitiju Ožingerju), da zasvoji in napade z vseh topov. Takšne knjige so pričevalke zavesti prebivanja dobrega pisanja, prevajanja in izdajanja branj v svetu, ki se nemočno upogiba pod težo neumnosti in prelaganja nujne refleksije na boljše čase. Pokliče in pospremi nas s Kako daleč zmore razmišljanje o tem kaj je? Kaj sploh je gonilo vsega? Česa se je vredno oprijeti? In kaj ostane, ko gre vse neresnično stran? Kam gre to neresnično? Je tam dom? Ostane dom tu? »Ljudi je teže rešiti, kot misliš. In pozabljaš, da so šli tja z razlogom. Sveta je konec.« Več kot to je roman, o katerem je sila težko napisati povzetek vsebine, ne da bi uničevali bralnih užitkov. Ness namreč tukaj plast za plastjo odstira spoznanja, ki pravzaprav učinkujejo tako na glavne junake kot tudi na nas, ki beremo, praktično povsem enako. Ves čas smo nekje na isti kognitivni stopnj
Multikulturnost: breme ali veselica?

Multikulturnost: breme ali veselica?

Airbeletrina, 19. maj 2015 ― Prejšnjo soboto so se evropski politiki lepo uredili, polagali vence in imeli govore o pomenu ohranjanja spomina na pošastno drugo svetovno vojno. No, slovenski politiki so zavoljo opevane uravnoteženosti hitro pridali še kakšno o povojnih pobojih. Besede sprave in navidezne modrosti so zvenele tako, kot bi bili evropski politiki preudarna in solidarna človeška vrsta. Vrsta, ki se je pripravljena učiti iz zgodovine, ki ji je mar za človeška življenja, ki celo pokončno nosi svoj del odgovornosti. Kako zelo varljivi so ti zemeljski vtisi!
še novic