Prepustnica

Prepustnica

Literatura v živo, 19. avgust 2015 ― Dva meseca sem bil v New Yorku, ko so od mene prvič zahtevali, da pokažem novinarsko izkaznico. Dva policista sta stala pred modro pregrado, na kateri je pisalo […]

TRENUTEK ZENA

Špehšpilja, 19. avgust 2015 ― V četrtek se je zagrnil zastor nad nekim obdobjem. Jon Stewart se je po šestnajstih letih in pol še zadnjič poslovil kot voditelj The Daily Showa. S solzami v očeh in ob kitarskih rifih Brucea Springsteena. Podaljšana, a ne razvlečena zaključna izdaja je postregla z ganljivim obiskom večine nekdanjih – vsaj tistih prepoznavnejših – poročevalcev, ki ga je kljub zajedljivim bodicam prežemal duh iskrenega spoštovanja in hvaležnosti. O njegovem vplivu in zapuščini še najbolj priča seznam političnih in medijskih oseb, ki so bile često tarče njegovih šal, z Johnom McCainom in Billom O'Reillyjem na čelu, ki so mu bili pripravljeni izreči slovo. Med poslovilnim monologom se je Stewart polotil sranja, s katerim nas pitajo na slehernem koraku. Natančneje rečeno bullshita, torej nakladanja. Od tistega nedolžnega, s katerim si zagotovimo nemoteno vsakodnevno eksistenco in bivanje med soljudmi, kot je na primer pritrjevanje staršem o lepoti dojenčka, do dejansko škodljivega. Slednjega je razdelil v tri skupine. Prvo daje slabim rečem pozitiven zven. Gledalce je opozoril, naj bodo previdni, kadar so v poimenovanjih stvari uporabljene besede kot svoboda, družina, poštenost, zdravje, Amerika, in naj dobro povohajo, saj obstaja veliko možnosti, da je bila izdelana v objektu, ki vsebuje sledi bikovih fekalij. V drugo skupino sodi skrivanje slabih reči pod goro nakladanja. Za nazorni prikaz je uporabil sicer že postano primerjavo z neprestanim klikanjem sprejemanja pogojev uporabe, a jo je podkrepil z dovolj slikovitimi primeri. Tretja postavka nezdravega nakladanja pa se po Stewartovo imenuje »neskončne možnosti« in pokriva izgovore politikov, da se težav ne morejo lotiti, dokler o njih ne vedo čisto vsega. Oziroma z njegovimi besedami: »Glede globalnega segrevanja ne moremo ukrepati, dokler se vsi na svetu ne strinjamo, da cepljenje za istospolne poroke ne bo povzročilo, da se bodo naši otroci poročali s kozami, ki nam bodo želele vzeti pravico do orožja.« In natanko to je delo,
ZaPik: Milena Mohorič in pijani dnevi

ZaPik: Milena Mohorič in pijani dnevi

Airbeletrina, 18. avgust 2015 ― Ste se že spraševali, če se bo kakšen ZaPik kdaj ponovil? Bomo podvojili avtorja, ker nismo dovolj načitani, da bi vam vsak teden lahko priskrbeli novega? No, dočakali ste ta dan! Čeprav, pozor, Mileno Mohorič podvajamo z namenom, pravzaprav s tremi nameni. Prvič, rodila se je na današnji dan pred natanko 110 leti. Drugič, kmalu bo tudi za nas čas nazdravljanja: naslednji teden nas namreč čakajo Dnevi poezije in vina. In tretjič: želeli smo, da se prva podvoji pisateljica, ki jo še danes pozna premalo Slovencev in ki je, kot številne druge dame, izpadla iz učnih načrtov, ker so ti že preveč nagneteni z velikimi možmi.

Odziv direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije na anonimno javno pismo

Javna agencija za knjigo, 17. avgust 2015 ― Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo. Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo. Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih ra

Odziv direktorja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije na anonimno javno pismo

Javna agencija za knjigo, 17. avgust 2015 ― Obstajajo tehtni razlogi, da anonimk ne umeščamo med verodostojne oblike javne razprave, saj onemogočajo strokovno argumentiran, dostojen in objektiven diskurz, ki bi se odvijal v polju preverljivih in objektivnih dejstev, še pomembnejša pa je seveda okoliščina, da avtorji anonimk za svoje navedbe ne odgovarjajo niti na ravni osebne integritete in ugleda niti znotraj veljavne pravne ureditve. Za javni odziv sem se odločil, ker je eden od medijev presodil, da je povzetek anonimke vreden javne objave, in to celo brez preverjanja našega odziva in stališč, in zato je najbrž smiselno in potrebno, da navedbe iz anonimke soočimo z objektivnimi dejstvi in zadevo tudi nekoliko širše kontekstualiziramo. Anonimno javno pismo na Javni agenciji za knjigo RS (v nadaljevanju JAK) razumemo kot poskus vplivanja skupine prijaviteljev, doslej nezadovoljne z odločitvami strokovne komisije JAK pri vrednotenju njihovih programov, na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev in izboljšanje svojega položaja znotraj subvencioniranega dela knjižne produkcije in podpornih programov, pri tem pa ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev, osebno odgovornost za neresnične trditve, insinuacije in manipulativno tolmačenje okoliščin pa skrivajo za anonimnostjo. Na JAK se pripravljamo na novo obdobje večletnih javnih razpisov, zato smo skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, transparentnosti delovanja in spodbujanja strokovne razprave konec meseca junija letos izvedli javni posvet, ki ga anonimni avtorji omenjajo v uvodu javnega pisma. Na ta način želimo pridobiti stališča, predloge in izkušnje prijaviteljev na naše javne razpise, s ciljem izboljšave sistema subvencioniranja in doseganja čim višje stopnje učinkovitosti financiranja področja knjige v novem razpisnem obdobju. Za nekaj vznemirjenja pri avtorjih anonimke so najbrž poskrbele tudi naše napovedi, da razmišljamo o približevanju metodologiji, ki jo pri svojih ra
V lovu na alternativo

V lovu na alternativo

Airbeletrina, 17. avgust 2015 ― Izčrpno delo izpod peresa Claudie Sanchez Bajo, raziskovalke na področju politične ekonomije in zadružništva, ter Bruna Roelantsa, generalnega sekretarja evropske sekcije Mednarodne zadružne zveze, Kapital in past zadolževanja: Zadružništvo kot alternativa predstavlja kompleksno in zahtevno branje. V središču knjige je iskanje alternative trenutni gospodarsko-družbeni ureditvi s poudarkom na pomembnosti zadrug. Ta približno dvesto let star model gospodarskih organizacij so tako ali drugače posvojile skorajda vse večje svetovne kulture in države. Avtorja podrobno analizirata različne primere uspešnega zadružnega delovanja v raznolikih okoljih – v Mehiki, Kanadi, Franciji in Španiji. Omenjata pogosto podcenjujoč odnos politike, javnosti in akademske sfere do zadružnega povezovanja, ki znotraj kapitalistične družbene ureditve nemalokrat ostaja spregledano, zasmehovano in očrnjeno. V državah z večjo vlogo države v gospodarstvu pa ga imajo za nekaj samoumevnega oziroma je celo vsiljeno.
še novic