Špehšpilja, 19. avgust 2015 ― V četrtek se je zagrnil zastor nad nekim obdobjem. Jon Stewart se je po šestnajstih letih in pol še zadnjič poslovil kot voditelj The Daily Showa. S solzami v očeh in ob kitarskih rifih Brucea Springsteena. Podaljšana, a ne razvlečena zaključna izdaja je postregla z ganljivim obiskom večine nekdanjih – vsaj tistih prepoznavnejših – poročevalcev, ki ga je kljub zajedljivim bodicam prežemal duh iskrenega spoštovanja in hvaležnosti. O njegovem vplivu in zapuščini še najbolj priča seznam političnih in medijskih oseb, ki so bile često tarče njegovih šal, z Johnom McCainom in Billom O'Reillyjem na čelu, ki so mu bili pripravljeni izreči slovo. Med poslovilnim monologom se je Stewart polotil sranja, s katerim nas pitajo na slehernem koraku. Natančneje rečeno bullshita, torej nakladanja. Od tistega nedolžnega, s katerim si zagotovimo nemoteno vsakodnevno eksistenco in bivanje med soljudmi, kot je na primer pritrjevanje staršem o lepoti dojenčka, do dejansko škodljivega. Slednjega je razdelil v tri skupine. Prvo daje slabim rečem pozitiven zven. Gledalce je opozoril, naj bodo previdni, kadar so v poimenovanjih stvari uporabljene besede kot svoboda, družina, poštenost, zdravje, Amerika, in naj dobro povohajo, saj obstaja veliko možnosti, da je bila izdelana v objektu, ki vsebuje sledi bikovih fekalij. V drugo skupino sodi skrivanje slabih reči pod goro nakladanja. Za nazorni prikaz je uporabil sicer že postano primerjavo z neprestanim klikanjem sprejemanja pogojev uporabe, a jo je podkrepil z dovolj slikovitimi primeri. Tretja postavka nezdravega nakladanja pa se po Stewartovo imenuje »neskončne možnosti« in pokriva izgovore politikov, da se težav ne morejo lotiti, dokler o njih ne vedo čisto vsega. Oziroma z njegovimi besedami: »Glede globalnega segrevanja ne moremo ukrepati, dokler se vsi na svetu ne strinjamo, da cepljenje za istospolne poroke ne bo povzročilo, da se bodo naši otroci poročali s kozami, ki nam bodo želele vzeti pravico do orožja.« In natanko to je delo,