Izgubljena dekleta

Izgubljena dekleta

Knjige pomagajo ..., 26. oktober 2015 ― Gillian Flynn: Ni je več. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.A. S. A. Harrison: Tiha žena. Tržič: Učila International, 2014.Paula Hawkins: Dekle na vlaku. Ljubljana, Mladinska knjiga, 2015.  Piše: Urška Orešnik Odkar delam v knjižnici, kdaj pa kdaj v roke poprimem kakšen primerek žanrske literature. Ker se spodobi, da je knjižničar razgledan, po drugi strani pa tudi bralci s kondicijo nismo vedno v stanju brati zahtevno literaturo. Kot je običajno v zadnjih letih, neka uspešnica ponavadi povzroči izhajanje kupa knjig s podobnim zapletom - le da jih potem oglašujejo kot še bolj - napete, grozljive, romantične, erotične itn. Tako sem tudi sama v preteklem letu prebrala tri trilerje s podobno vsebino - tista prva uspešnica, ki so ji sledile ostale, je bil roman Ni je več - v izvirniku zveni veliko spevnejše - Gone Girl, ki me je od vseh treh najbolj prepričal. Zatem sem prebrala še Tiho ženo, letos poleti pa mi je prijateljica posodila odmevno The Girl on the Train (po kateri bodo menda tako kot po Ni je več posneli film), ki bo vsak čas izšla v prevodu Dekle na vlaku tudi pri nas. Skupni imenovalec - žena. Na nek način prevarana, razočarana. In tri variacije na temo. Preden nadaljujem, naj opomnim, da se lahko zgodi, da bom v nadaljevanju teksta izdala kakšno ključno informacijo, ki bi komu, ki knjige še ni prebral, lahko pokvarila bralni užitek. V Ni je več je na prvi pogled razočaran mož, a se kaj kmalu razkrije drugače. V bistvu ne gre za pogrešano ženo, ampak za njeno maščevanje - razsežnosti katerega so res neverjetne in domiselne in zaradi česar roman res težko odložimo. V nasprotju s Tiho ženo, ki je zelo mlačen odsev prve knjige - zdolgočasen premožen par, kjer mož beži v naročje mlade ljubice, žena pa v zanikanje in pozneje maščevanje. Žal elementov, ki bi opravičevali oznako triler, v romanu ne najdemo veliko. Medtem ko so v prvem primeru glavne osebe v romanu prepričljivo psihološko orisane, je drugi roman tudi na tej ravni man
Harold Pinter: Govoriti da, povedati ne

Harold Pinter: Govoriti da, povedati ne

KEVD'R, 26. oktober 2015 ― Najbolj reprezentativen britanski dramatik druge polovice 20. stoletja, Harold Pinter, tudi Nobelov nagrajenec za književnost, je na nepopisane liste papirja – ˝vznemirljive in strašljive obenem˝ – apliciral številne zamisli. Njegov dramski opus je širok in dobro poznan slovenskemu občinstvu, večkrat tranformiran tudi na odrske deske. Četudi  se v njegovem ustvarjanju čuti odtenke absurda, ga vendarle… More Harold Pinter: Govoriti da, povedati ne
Prva radijska oddaja Pisani svet

Prva radijska oddaja Pisani svet

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 26. oktober 2015 ― Pisani svet Radijska oddaja brez vonja, barve in okusa.   V oddaji s pripovedovanjem zgodb obujamo pozabljene vezi med dejstvi in domišljijo, med objektivno in subjektivno resnico. Izpostavljamo obrobne zgodbe, za katere v uradni interpretaciji zgodovine praviloma ni prostora. Prednost dajemo pripovedovalcem iz Cerkljanske in njene širše okolice. Zgodbe razumemo široko, kot ustne in zapisane

Peripetije na poti 7 – Dekle na vlaku (The Girl on the Train)

Peripetije (Damjan Zorc), 26. oktober 2015 ― Tu so že nove Peripetije na poti, tokrat je na vrsti velikanska upešnica, kriminalni triler Dekle na vlaku, ki v slovenskem prevodu […] Objava Peripetije na poti 7 – Dekle na vlaku (The Girl on the Train) je bila najprej objavljena na Peripetije (damjanzorc.net). The post Peripetije na poti 7 – Dekle na vlaku (The Girl on the Train) appeared first on Peripetije (damjanzorc.net).
Poraženci znanosti

Poraženci znanosti

Airbeletrina, 26. oktober 2015 ― Čeprav je Literarni atlas Ljubljane izšel pred približno enim letom, je večino medijske pozornosti dobil v zadnjem tednu, ko je bila na ZRC SAZU (raziskava in Atlas sta nastala pod njegovim okriljem) naslovljena peticija za njegovo novo, dopolnjeno izdajo. Podpisniki peticije avtorju Atlasa, dr. Marjanu Dolganu, očitajo, da je med 94 obravnavanimi književniki vanj uvrščenih le pet (!) žensk, s čimer se v slovenski znanosti nadaljuje trend diskriminacije in seksizma. Na peticijo se je odzval nosilec projekta, dr. Marko Juvan, ki je stopil v bran kolegu ter podpisnikom očital, da izvajajo skupinski pritisk na raziskovalca posameznika in s tem povzročajo administrativno upravno discipliniranje samostojnega humanističnega mišljenja.
še novic