Airbeletrina,
10. avgust 2016
― Obstaja razširjen konzervativni topos, da so revolucionarnost, uporništvo in nasploh levičarstvo prej kot iskreno in uresničljivo stremljenje k odpravi nepravičnosti zgolj izraz mladostniške energije, idealizma, impulzivnosti oz. kratkomalo naivnosti. N’être pas republicain à vingt ans est preuve d’un manque de coeur; l’être après trente ans est preuve d’un manque de tête – tej elegantni formulaciji lahko menda sledimo do Françoisa Guizota, četudi se zdi, da je sentiment tako pomemben za moderno dobo, da se podobnih krilatic (»republikanec« se da zamenjati z »liberalec« ali »socialist«) kar ni nehalo ponavljati ali jih pripisovati aktualnejši avtorjem, pri čemer je Churchill zadnji popularen kandidat.