Novice

literatura

Kavnik namesto džezve?

Dnevnik, 6. marec 2017 ― Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zbirajo predloge za nove besede. Bi imeli raje kavnik namesto džezve? Vrtiljator namesto ventilatorja? Ker so na inštitutu prepričani, da je jezik živa stvar in skupna last, torej lahko vanj...
Lepota je pogubna: fatalne ženske

Lepota je pogubna: fatalne ženske

Konteksti (Tomaž Bešter), 6. marec 2017 ― V zadnji izdaji Modernih klasikov je k nam prišel prevod Eka Kurniawana, romana Lepota je pogubna. Knjiga je širokopotezno zastavljeno in večino svojih ciljev, po mojem mnenju uspešno tudi zadane. Gre za epsko zgodovinsko dramo, ki izpostavlja nekaj generacij družine, na čelu s prostitutko, potomko Nizozemskih naseljencev in turbulentno usodo njenih štirih hčera, bralca pa skozi ta življenja popelje v brutalno, surovo in neprizanesljivo pot desetletij 20. stoletja, ki so bila za Vzhodno Indijo tako zelo pomembna. Široka paleta junakov, učna ura zgodovine in preizkušnje vrednot. Dobro branje. vir slike: emka.si Prikaže nam torej generacijsko pripoved v zgodovini Indonezije. Prične pred drugo svetovno vojno in konča mnogo kasneje. Vmes pa so zgodbe. Že na začetku vas pričaka antologijski stavek, o katerem boste upravičeno lahko brali, da gre za enega najboljših začetkov romana sploh. Ta nas pelje v okvir romana, kjer kmalu spoznamo Devi Aju. Od mrtvih vstalo prostitutko, ki je po 21 letih v grobu vstala in odšla domov. Tam jo čaka najmlajša hči, ki ji je ime Lepotica, čeprav je vsej prej kot to. Ta je ostala doma, skupaj z gluhonemo služabnico. In tako se pripoved lahko prične. Odpelje nas daleč nazaj v preteklost. V čas, ko se je družba v Indoneziji delila na Nizozemce in domačine, kjer so bili slednji v vidno inferiornem položaju. Tudi Devi Aju je potomka Nizozemcev, a svojih bioloških staršev ni poznala niti pogrešala, odraščala je pri drugih. In nato pride vojna. Pridejo Japonci. Ženske so prisiljene v prostitucijo, med njimi tudi prelepa Devi Aju. Prav v tej izkušnji nam pripovedovalce razkrije eno od rdečih niti romana, ki skuša iti v smer, kako so ženske s svojo lepoto lahko obvladovale tudi najmočnejše. Devi Aju je v tem bordelu postala dvoje. Noseča in prostitutka. Rodila je hčer japonskega oficirja, ki je bila prav tako fatalno lepa kot njena mati. Doma, v Halimundi so razmere precej kritične. Po eni strani imamo mestne oblasti, ki z vojsko držijo prebiva

Živali umirajo drugače (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 6. marec 2017 ― Zakaj – čeprav smrti hišnih ljubljenčkov velikokrat pripisujemo enako težo kot smrti družinskega člana, večina ljudi smrti živali, ki so del kolesja prehrambene industrije, ne vidi kot resnično, tragično smrt? Martin Balluch, eden najvidnejših svetovnih borcev za pravice živali, je na svojem predavanju predstavil ključna dejstva o živalih, njihovi fizionomiji in zakonih, ki jim pritičejo. Začel je z opredelitvijo mučenja živali – kot najlažjo obliko, ki jo navaja zakon, je izpostavil »smrt brez bolečin«, a se pri tem spraševal, kako je tovrstna opredelitev možna, če je umor najhujša stvar, ki jo lahko zagrešimo.
Dramatika in feminizem – KUD Anarhiv (poročilo z dogodka)

Dramatika in feminizem – KUD Anarhiv (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 6. marec 2017 ― Nov cikel KUD-a Anarhiv, ki bo naslavljal dramatiko in feminizem, je svoj prvi večer odprl z gostjo Simono Semenič, ki se v svojem zadnjem, še neobjavljenem dramskem besedilu polnokrvno loteva vprašanja feminizma in afirmacije ženske želje oziroma ženske seksualnosti. Ženski liki so v gledališču pogosto »spolno mutilirani«, vsekakor pa je njihova seksualnost premalo (kompleksno) ali preveč sploščeno reprezentirana, zvedena na arhetipe, kjer je ženska lahko bodisi »mati« ALI »kurba«, torej je njena seksualnost prirejena moškemu pogledu. S priznano dramatičarko se bomo pogovarjali o nujnosti feminizma v danem trenutku, njegovi korelaciji z umetniškim ustvarjanje in političnosti pisanja za oder ter nenazadnje odgovornosti režiserja_ke do politične izjave izhodiščnega dramskega teksta. Pogovor je vodila Pia Brezavšček.

Ko me napiše pesem – Zbornik pesniške delavnice Poiesis 2016

Poiesis, 5. marec 2017 ― Zbornik pesniške delavnice Poiesis 2016 Ko me napiše pesem prinaša pesmi avtoric in avtorjev, udeleženk in udeležencev pesniške delavnice, ki je spomladi 2016 potekala pod vodstvom Petra Semoliča. Zbornik je do neke mere prerez dela na delavnici, vendar pa je v veliko večji meri predstavitev individualnih poetik njegovih avtoric in avtorjev. V zborniku se predstavljajo pesnice in pesniki različnih generacij in različnih pesniških pisav, ki segajo od lirike prek narativne in mestoma eksperimentalne poezije do angažirane poezije. Bralka in bralec si v zborniku lahko prebereta pesmi Andreje B. Čerin, Sare Fabjan, Barbare Gale, Majde Kočar, Jane Kolarič, Ivanke Kostantino, Kristiana Koželja, Alenke Kveder, Marka Skoka – Mezopotamskega, Petre Skušek, Vesne Šare in Karmen Vidmar. Knjigo je uredil in uvod napisal Peter Semolič, jezikovno jo je pregledala Petra Koršič, naslovnico je oblikovala Katja Kuštrin. Knjiga je dostopna na naslednjih povezavah: Brezplačni pdf. Mehka vezava.  
še novic