Radio Študent, 21. april 2017 ― »Kaj je svet?«, je izhodiščno vprašanje Gregorja Podlogarja v pesniški zbirki Svet in svet, izdani lani pri Lud Šerpa. Svet Podlogarja ne zanima v okvirih nekega filozofskega etosa ali fenomenologije, temveč kot eno izmed sidrišč njegove poetike. Svet je namreč tisto, kar nastane skozi ponovitev samega sebe, se pravi skozi podvojitev, obenem pa tudi z zamolčano besedico »spet«. Členek »spet« je tako v ozadju sveta, ki se dogaja spet in spet. V tem smislu členek »spet« spenja s svetom nekakšna sponka besedne igre oziroma humorja in ironije. Če je pesem Svet in svet postavljena na začetek zbirke kot nekakšen uvod, potem gre nemara celo za parodijo biblijske geneze. Vendar pa pri tem ne gre za kreacijo novega mita, temveč za nekakšno topologijo, se pravi za nekaj skoraj matematičnega: »Svet x pripoveduje / svetu y o svetu x: / ceste so dolge / in široke, kot prt / na mizi v svetu x.« En svet je drugemu svetu neznanka in na koncu pesmi se izkaže, da je svet metafora za subjekta samega: »Jaz in jaz. // Ti in ti. // Jaz sem ti / in ti si jaz. // Svet in svet. Zbirka ima v nadaljevanju dokaj arbitrarno zunanjo strukturo. Sestavljena je iz treh delov. Prvi del je nekoliko bolj intimističen, bolj liričen od drugih dveh. Drugi del se ukvarja večinoma s časom, v katerem živimo. Tretji del pa je najbolj kodiran in se v njem pesmi ter verz skrajšajo na minimum. Tako na primer v pesmi Ljubezensko pismo zapiše zgolj: »Obstaja. / Itak. / Big time,« medtem ko zbirko zaključi zgolj z dvema besedama: »Raje življenje.« Podlogar skozi zbirko niza utrinke iz urbanega življenja, ki ga prečijo elektronska glasba, droge, politika, ljubezen, filozofija, avantgarda in izleti v naravo ter potovanja po prestolnicah Evrope. S Podlogarjevimi verzi: »Evropa v letu. / Razbita / usta blaginje. / Evropa v letu. / Postaja / vprašanje / in misel - / vprašanje / ni nikoli / dovolj.« Avantgardnost kakšnega Kosovela se tako meša z občutji spleena in razočaranja. »Nič več debelih krav, / sa