Margaret Mazzantini: Sijaj
KEVD'R,
21. julij 2017
― » Streha je zgorela, zdaj lahko vidim luno. « Ljudje prihajajo in odhajajo iz naših življenj. Za seboj puščajo trdno zapahnjena vrata, prazne prostore, včasih opustošene kot po viharju. Nekateri odidejo neslišno, prizorišče zapustijo kot mačke v noči. Spet drugi za seboj pustijo krater obupa, bolečine in jeze, ki še dolga leta zeva v prazno. … More Margaret Mazzantini: Sijaj