Ura poezije, 2. 6. ob 18:00, DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 29. maj ― „Sem ti že rekla: čas je edino, kar tukaj imamo.“ (Kätlin Kaldmaa, Ljubezen je., KUD AAC Zrakogled 2020,  prevedla Bojana Vajt)     Spoštovani, gostovanje založbe KUD AAC Zrakogled nadaljujemo z drugim pesniškim branjem v nizu z naslovom „Ura poezije“. Nastopili bodo pesniki Matjaž Hanžek, Miklavž Komelj in Aljoša Pužar.  Dobimo se v torek, 2. 6., ob 18.00 v Josipinini knjigarni DSP na Tomšičevi 12.

Branje DSP s CLD, 3. 6. ob 18:15

Društvo slovenskih pisateljev, 27. maj ― Celjsko literarno društvo, s katerim Društvo slovenskih pisateljev že dolga leta uspešno sodeluje, ob svojem srebrnem jubileju vabi članstvo DSP na branje, ki bo 3. 6. ob 18:15 v celjski Kulturnici (Gledališki trg 4, nasproti celjskega gledališča). DSP organiziranega prevoza tokrat žal ne more omogočiti, bo pa na voljo simbolično knjižno darilce za vse, ki boste prišli.  Dogodek bo glasbeno obarval Matej Krajnc. Prijavite se do 30. 5. na mejl prijave.dsp@gmail.com Člani Društva slovenskih pisateljev že dolga leta objavljajo v celjski literarni reviji Vsesledje, ki je iz lokalnega glasila Celjskega literarnega društva (ustanovljenega 2001) kmalu po ustanovitvi postala ena vidnejših vseslovenskih literarnih revij (z objavami Janeza Menarta, Ervina Fritza, Zorana Pevca idr.). Zadnja leta se na naslovnicah revije pojavljajo karikature slovenskih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih riše Bori Zupančič. Karikatur se je nabralo za odmevno razstavo, ki ste si jo že lani lahko ogledali na Lirikonfestu, letos pa med Dnevi knjige v celjski Antiki, kjer je za obiskovalce ves čas na voljo tudi Borijev kotiček. Veselimo se srečanja!
Podeljena je bila nagrada za najboljši esej 2026

Podeljena je bila nagrada za najboljši esej 2026

Sodobnost, 27. maj ― Žirija je nagrado soglasno podelila Nari Petroviču za esej Med humanizmom in psihopatijo. V utemeljitvi so člani žirije zapisali: “Esej v izbrušenem slogu in z igrivimi miselnimi figurami premišljuje stanje sodobnega sveta skozi prizmo tako imenovane dobre psihopatije, pojma, ki ga je kot družbeno konstitutivnega obravnaval psiholog Kevin Dutton. Njegova izhodišča Nara Petrovič spretno nadgradi in umesti v nove, aktualne kontekste, predvsem pa jih osvetli v presenetljivo univerzalni perspektivi: zgodbe o prelomnih konfliktih, ki so oblikovali sleherno človeško družbo, so zgodbe o trenjih med dvema psihopatijama – dobro in slabo, rušilno in družbeno konstitutivno. Avtor eseja nam znotraj tega risa predstavi nekatere tako imenovane psihopatske poklice, obenem pa nas z izjemno gibkostjo vodi po mestoma trnovi in komaj prehodni stezi moralnega zorenja zahodne družbe ter pokaže, kako civilizacije tekom razvoja prehajajo skozi obdobja večje ali manjše človečnosti. Kje je – in kolikšna je – naša človečnost danes, v tem trenutku zgodovine, nas posredno sprašuje avtor. Esej, ki se začne kot vrtičkarski dnevnik s pletjem perunik, se sklene v slogu Francisa Bacona z mislijo: Še sam Bog je najprej zasadil vrt.” The post Podeljena je bila nagrada za najboljši esej 2026 appeared first on .
Podeljena je bila nagrada za najboljšo kratko zgodbo 2026

Podeljena je bila nagrada za najboljšo kratko zgodbo 2026

Sodobnost, 27. maj ― Žirija je nagrado za najboljšo kratko zgodbo prisodila Nastji Vidmar za zgodbo Samostan tišine. V utemeljitvi so člani žirije zapisali: “Misel na pisanje pogosto prikliče spomin na počasno potovanje, pisanje v sebi skriva sanje, neustavljivo hrepenenje po odpotovanju, ki je zares vedno samo vračanje. Saj, potovanje se zares konča, ko se vrnemo v pozabljeni ali izgubljeni dom, kajti pesniki so brez domovine. Ali kot je zapisala avtorica v nagrajeni zgodbi: ‘Pesniki smo kakor drevesa. Namesto listja pri nas odpadajo besede. In ko odpade zadnja beseda, odidemo …’ Nastja Vidmar je v kratki zgodbi Samostan tišine s pripovedno eleganco izpisala nenavadno poetično, duhovno odprto ter spoznavno zadržano pripoved, ki se ves čas igrivo spogleduje s potopisjem, vzhodnjaško filozofijo in iskanjem smisla. Pripovedovalka potuje po Japonskem, njen načrtovani cilj je srečanje s starim pesnikom, ampak zadržana pripovedovalka zdaj že ve, da je skrivnost poti v nas samih. Srečanje je šele znosen začetek tišine.” The post Podeljena je bila nagrada za najboljšo kratko zgodbo 2026 appeared first on .
Podeljena je bila nagrada za spodbujanje veselja do branja sončnica na rami

Podeljena je bila nagrada za spodbujanje veselja do branja sončnica na rami

Sodobnost, 27. maj ― Sončnica na rami je del projekta Naša mala knjižnica, s katerim spodbujamo branje in bralne aktivnosti med predšolskimi otroki in osnovnošolci. Projekt letos poteka 18. leto, vanj pa je samo v Sloveniji vključenih 420 vrtcev in šol oziroma več kot 35.000 slovenskih otrok! Projekt ima tudi letos mednarodni pečat, saj pod slovenskim vodstvom poteka tudi na Hrvaškem in v Italiji. Častna pokroviteljica nagrade sončnica na rami je predsednica države, dr. Nataša Pirc Musar.   Nagrado sončnica na rami je prejela Lidija Butina, ki je na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, kjer je okoli 1000 dijakov in okoli 100 profesorjev, sprožila pravo gibanje branja najraznovrstnejše literature.   Lidija Butina, profesorica slovenščine na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana, med dijaki in sodelavci že vrsto let srčno in predano spodbuja veselje do branja, hkrati pa tudi širšo javnost ozavešča o pomenu kakovostne literature – članke je objavila v revijah Didakta in Slovenščina v šoli, s svojimi dijaki pa je gostovala tudi v pogovorni oddaji na TV Ljubljana in na okrogli mizi na Kulturnem bazarju. Zaveda se, da je poglobljeno branje književnih, pa tudi strokovnih besedil pogoj za kakovostno učenje – in poučevanje, zato vseskozi sodeluje s kolegi z različnih predmetnih področij, za izhodišče pa postavlja knjigo. Svoj način dela je poimenovala Bralno mreženje na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana. Medpredmetno sodelovanje razvija kot poglobljeno branje v povezavi s stroko, predvsem z zdravstveno nego in psihologijo, povezuje se tudi s svetovalnimi delavci.  V razredih izvaja skupinsko branje, ki temelji na dobri zgodbi, pri čemer posebej poudarja, da je pomembno, da dijaki berejo skupaj z učiteljico tudi in predvsem pri pouku. Njena glavna prizadevanja pa so usmerjena v projekt Knjižna infuzija, ki poteka vse šolsko leto – profesorica Lidija Butina dijake in profesorje pripravlja na obisk slovenskega ustvarjalca. Lani je bil 11. gost Književne infuzije Vinko Möderndorfer,
še novic