Novice

literatura

AirBeletrinin podkast: območje lagodja z Nikom Škrlecem

Airbeletrina, 13. oktober ― Rutger Bregman: Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma (Vida založba, 2021, prevod: Mateja Seliškar Kenda) »Preberi to knjigo zato, da boš dobil nekaj upanja v človeštvo, ker sem prepričan, da ga zadnje čase izgubljamo,« pravi igralec, voditelj in ustvarjalec spletnih vsebin Nik Škrlec o knjigi Rutgerja Bregmana Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma. Rutger Bregman je nizozemski zgodovinar, publicist in novinar, ki v svojih knjigah rad pod vprašaj postavlja zakoreninjene predstave o tem, kako delujeta človek in družba. Mednarodno je zaslovel z Utopijo za realiste, sledili sta ji Človeštvo in Moralna ambicija. Na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu leta 2019 pa je završalo, ko je pozval zbrane bogataše, naj pozornost s filantropije raje preusmerijo k temu, da plačujejo davke. Nik je njegovo knjigo odkril po naključju, med sprehodom po knjižnem sejmu. Nameraval jo je prebrati v štirinajstih dneh, a ko je začel, kar ni mogel nehati. Bregman v knjigi v precep vzame eno bolj zakoreninjenih idej: da smo ljudje pod tanko plastjo civiliziranosti sebični, nasilni in nevarni. A ko se avtor sprehaja skozi zgodovino, psihologijo in družbene eksperimente zagovarja tezo, da sta sodelovanje in zaupanje za človeka bolj temeljna, kot si radi predstavljamo. Nik sam je »šolski primer« tega: drugim ljudem a priori zaupa, dokler njegovega zaupanja ne izdajo. Takšne primere pa pogosto najde tudi sam. Brez večjih težav. Recimo: s prijateljem sta se letos odločila ponoviti podvig iz študentskih let, ko sta štopala od Brestanice do Varšave. Tokrat sta se odpravila od Rima proti Ljubljani, pod enakimi pogoji kot nekoč: denar smeta porabiti za hrano in spanje, za prevoz pa ne. Torej sta morala štopati. Začela sta na rimskem letališču, saj sta sklepala, da jim bo tam najhitreje ustavil nekdo, ki bi ju bil pripravljen odpeljati dlje. Bodrila sta se, da bosta tam čakala do jutri, a jima je že po treh minutah ustavila zdelana dacia, v njem pa sta sedela Pakistanca

Fanfest gostuje: Znanost v znanstveni fantastiki | 15. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 12. oktober ― Četrtek, 15. oktober, ob 18. uri | Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev bo gostilo večer, posvečen znanosti v znanstveni fantastiki, ter predstavitev revije Supernova v okviru gostovanja Fanfesta. Ob tej priložnosti bomo gostili priznanega pisatelja Zorana Živkovića, enega najvidnejših ustvarjalcev sodobne fantazijske in spekulativne književnosti v tem delu Evrope. Večer bo ponudil priložnost za pogovor o prepletanju znanosti, domišljije in literature ter o ustvarjalnih možnostih, ki jih odpira znanstvena fantastika. Ob predstavitvi revije Supernova bomo spoznavali tudi literarni svet Zorana Živkovića, ki s svojimi deli že vrsto let nagovarja bralce po svetu. Zoran Živković je avtor številnih odmevnih književnih del, ki so bila prevedena v mnoge svetovne jezike. Za roman Knjižnica je prejel prestižno nagrado World Fantasy Award. Slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Darovi časa, Bela soba ter Štiri smrti in eno vstajenje Fjodorja Mihajloviča. Pogovor z gostom bo vodil Bojan Ekselenski. Vljudno vabljeni. Vir fotografije | Blic | Avtor fotografije | Aleksandar Dimitrijević / RAS Srbija  
Ko se jesen naseli med platnice

Ko se jesen naseli med platnice

Airbeletrina, 11. oktober ― Leto se preveša v mesece, ljube tistim, ki iščejo izgovore, da bi ostali doma pod odejo – s knjigo. Novosti na policah za to ponujajo še veliko boljših izgovorov od vedno krajših dni; zasvojita vas lahko dva nova slovenska ljubezenska romana, družbenokritična ali zgodovinska pripoved, iz Francije pa v prevodu prihaja pretresljiva resnična zgodba o moči in pogumu. Na svoj račun pridete tudi pesniško razpoloženi in najmlajši bralci. Katja Rade, Abeceda ljubezni (Mladinska knjiga) Vesna se po letih v tujini vrne v domači kraj, kjer znova sreča svojo prvo ljubezen Arona in njegovo sestro Živo, s katerima so bili včasih nerazdružljivi. Ko se po letih ločitve vezi med njimi znova spletejo, Vesno v vrtincu preteklosti in sedanjosti povsem nepripravljeno presenetijo čustva do Žive, ki je odrasla v zanimivo žensko, polno življenja. Abeceda ljubezni je zgodba o vračanju k sebi in o tem, da nas nova odkritja lahko najdejo tudi tam, kjer smo pot začeli, očarljiv ljubezenski roman, ki v slovenski literarni prostor prinaša nekaj svežine. Muanis Sinanović, Modra svetloba (Beletrina) Muanis Sinanović je napisal družbeni roman o dveh svetovih v eni stanovanjski stavbi, ki postavlja ogledalo skupnosti, v kateri živimo. Selma, ki je v Slovenijo prišla med vojno po razpadu Jugoslavije, in Miha, ki še vedno živi z mamo, druži odločitev, da bosta aktivneje stopila v življenje – a vsak na svojem bregu. Dozdevno nepremostljive razlike ves čas grozijo, da bodo njuni življenji prepletle v nepopravljivi tragediji. Ali se je možno otresti bremen družbe in poiskati smisel nekje izven njenih spon? Odgovor romana je hipen in eksploziven. Gisèle Pelicot, Živim naprej (Mladinska knjiga) Resnična zgodba Gisèle Pelicot je pretresla Francijo in nato tudi svet, zdaj pa v obliki osebnega pričevanja prihaja tudi k nam. Na videz urejeno družinsko življenje Gisèle Pelicot preseka spoznanje, da jo je mož več let omamljal in zlorabljal z drugimi moškimi, posnetke pa objavlja

Branje Križnarjevega prvenca s 37-letno zamudo

Airbeletrina, 10. oktober ― »Zdelo se mi je, da uhajam čutnosti socialistično-katoliške skupnosti in postajam bolj naraven.« Tako skuša na uvodnih straneh prvenca O iskanju ljubezni: Z biciklom okoli sveta, ki ga je v samozaložbi prvič izdal leta 1989, svetovni popotnik in aktivist Tomo Križnar (r. 1954) pred sabo opravičiti pobeg iz domačih krajev, od družine, službe, prijateljev in iz Slovenije. O tem se v nadaljevanju knjige sprašuje pogosto, zato tehtanje smiselnosti lastnega početja postane vezna nit, ki pisca ne povezuje samo z ljudmi, ki govorijo njegov jezik, ampak tudi z lastno predstavo o svetu. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. S to in tremi drugimi knjigami – Šambala: z biciklom v Tibet (1993), Samotne sledi (1993) in Mana: z biciklom med Indijanci (1996) – je Križnar postavil globok mejnik v kolesarskem in v sodobnem potopisju nasploh. Doživljaji, ki jih spremljamo v prvi knjigi, so se odvili med letoma 1985 in 1989, zraven pa je vpleten tudi ščepec izkušenj, ki jih je imel s potovanji po svetu kot študent, torej desetletje pred tem. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. Ni skrivnost, da Križnarja poganja duhovno iskanje, čeprav tega ne definira tako eksplicitno kot na primer Evald Flisar v izpovednem potopisnem romanu Čarovnikov vajenec. Ta je prvič izšel leta 1986 in postal najbolj prodajan in največkrat ponatisnjen slovenski roman. Križnar išče ljubezen, ampak ta ni samo partnerska ali ljubezen do vsega živega, je tudi hrepenenje po prvobitnem prapočelu. Ena od idej, s katero žonglirata oba potopisca, je »razgradnja ega«. V času poznega jugoslovanskega socializma, ko se je drž
še novic