Retrospektiva španskega animiranega filma

ARS Gremo v kino, 18. maj 2016 ― V oddaji Gremo v kino bomo poročali o dogajanju na 69. filmskem festivalu v Cannesu in razmišljali o filmu Dheepan Jacquesa Audiarda – lanskem prejemniku canske zlate palme, ki je zdaj prišel na redni spored k nam. Poleg tega bomo predstavili retrospektivo španskega animiranega filma, ki se je v sredo začela v Slovenski kinoteki.

Dolina miru med klasikami v Cannesu

ARS Svet kulture, 18. maj 2016 ― Film Dolina miru režiserja Franceta Štiglica se je po 60. letih vrnil na filmski festival v Cannesu, kjer se predstavlja med filmskimi klasikami svetovnega slovesa. Film so v Franciji označili za ganljivo in iskreno pustolovščino. Pripravili smo pogovor z soustvarjalci in restavratorji filma, ki so te dni v Cannesu. Med njimi sta tudi igralca, ki […]

Arhitekturna razstava Soseske in ulice

ARS Svet kulture, 17. maj 2016 ― Tokrat predstavljamo razstavo Soseske in ulice, ki bo od danes naprej na ogled v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Razstava osvetljuje čas, ko se je arhitektura morala odzvati na hitro urbano rast industrijskih središč nekdanje Jugoslavije. Soseske BS7 v Ljubljani, Split 3 in Maribor Jug, zgrajene v letih od 1968 do 1975, so […]

Metamorfoza 020: Ksenomorfne čeljusti, trganje telesa in regeneracija

Metin čaj, 17. maj 2016 ― Tokrat smo krvoločni plenilci z učinkovito regeneracijo. #Metamorfoza (Foto: Proyecto agua** /** Water project via visualhunt.com) Novice: Tokrat v novicah govorimo o takšnih in drugačnih plenilcih. Začenjamo s prerijskimi psi, ki so sicer rastlinojedi, pa vendar tudi »množični morilci« drugih rastlinojedov. Po krvoločnosti prav nič ne zaostajajo za pravimi plenilci. Nadaljujemo s hidro, majhnim trdoživnjakom, ki je plenilec brez stalnih ust. Ob vsakem hranjenju si raztrga telesno steno in tako ustvari nova usta. V zadnji novici predstavimo novo odkrite ojačane čeljusti pajkov, ki omogočajo izredno hiter in močan ugriz. Ali ste vedeli: Večjo ali manjšo sposobnost regeneracije imajo vsi organizmi, od bakterij do ljudi. V tej rubriki predstavimo zanimivejše primere regeneracije. Ali ste vedeli, da nekateri hidro smatrajo za potencialno nesmrtno. Kaj pa, da morske kumare v obrambi pred plenilci izvržejo prebavila, dihala in razmnoževalne organe, ki jih pozneje regenerirajo? Vaški posebneži: Tudi pri vaških posebnežih nadaljujemo s plenilci in njihovimi čeljustmi. Predstavimo skrivnostnega črva, ki svoje čeljusti prilagaja hrani, in ribo moreno z dvojno čeljustjo, ki je služila celo kot inspiracija za ksenomorfno pošast iz filma Osmi potnik. Zunanje povezave Blog Slastno Kačji pastir za 90 let sir David-a Ojačane čeljusti pajkov Ojačane čeljusti mravelj Morska bogomolka »Pistol shrimp« Glista z več usti Ksenomorfne čeljusti morene, prvič Ksenomorfne čeljusti morene, drugič ————————— Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregoric. Pišete mu lahko na metamorfoza@metinalista.si. ————————- Naslovna fotografija: Philippe Guillaume via visualhunt.com.

Muzeji

ARS Arsov forum, 16. maj 2016 ― Oddajo Arsov forum tokrat posvečamo muzejem. Ti danes praznujejo Mednarodni muzejski dan, ki ga obeležujejo pod osrednjo temo: Muzeji in kulturna krajina; Z njo skušajo nadgraditi razumevanje muzejskega dela in poslanstva muzeja zunaj muzejskih zidov obenem pa tema muzejskim institucijam ponuja priložnost za samorefleksijo. Aleksandra Saška Gruden se bo o tem pogovarjala: z mag. Barbaro […]

Nezaznaven vzgib

ARS Oder, 16. maj 2016 ― V pogovoru o predstavi Hamlet pa pol, smo prejšnji teden odprli temo dostopnosti uprizoritvenih umetnosti ranljivim skupinam, natančneje, slepim in slabovidnim. Danes bomo s koreografinjo Andrejo Rauch Podrzavnik ter Denis Kamnar, delovno terapevtko v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, ter gospodom Mojmirjem Tozonom, spregovorili o projektu Nezaznaven vzgib, ki je procesualno zastavljen tudi […]

Peter Rezman: Tekoči trak

ARS Izšlo je, 16. maj 2016 ― V minulih letih je pisatelj, dramatik, pesnik in kolumnist Peter Rezman ustvaril prepoznaven in prepoznan literarni opus. Za zbirko Skok iz kože je leta 2009 dobil nagrado fabula, z romanom Zahod jame pa se je leta 2013 uvrstil v ožji izbor za kresnika za najboljši roman minulega leta. Z romanom Tekoči trak se je Rezman […]

Čarobna družina godal: Med ljudmi z naravo – Blaž Arnič

ARS Čas, prostor in glasba, 16. maj 2016 ― Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, […]

10. Svetlobna gverila

ARS Svet kulture, 16. maj 2016 ― Minuli teden se je v Sloveniji mudil bosanski pisatelj Faruk Šehić. Predstavljal je svoj roman Knjiga o Uni, ki je v prevodu Zdravka Duše izšel pri Cankarjevi založbi. Predstavljamo ga tudi v oddaji v kateri boste lahko prisluhnili tudi več o letošnjem mednarodnem festivalu Svetlobna gverila ter o dogajanju na 69. filmskem festivalu v Cannesu.

Ena ptica priletela, pon.

ARS Za en bokal muzike, 16. maj 2016 ― Tokratni bokal ljudske glasbe prinaša izbor pesmi z zgoščenke porabskih ljudskih pesmi »Edna ftica priletejla«. Posebna zvočnost panonskega prostora se zrcali v pesmih in vižah, ki prinašajo tudi nekatere vsebine, kakršnih v osrednjeslovenskem prostoru ni mogoče najti. O posebnostih porabskih pesmi, o njihovi zvočni in jezikovni podobi in še o čem bosta spregovorili avtorici zgoščenke […]

France Pibernik: Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji

ARS Esej na radiu, 16. maj 2016 ― Pisatelj in literarni zgodovinar France Pibernik je napisal številne študije in eseje o slovenskih književnikih, še posebej pa se je posvetil pesniku Francetu Balantiču. V oddaji boste slišali njegov prispevek z naslovom Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji. Bereta ga napovedovalca Mateja Grahovac in Matjaž Romih.

Razsežnosti, Intimna dežela, Slavje nepomembnosti, Rojstvo biopolitike

ARS S knjižnega trga, 16. maj 2016 ― Pesniški prvenec Neve Lučke Zver Razsežnosti, poleg njega pa še romana Marie Barbal Intimna dežela in Milana Kundere Slavje nepomembnosti ter znanstvena monografija Michela Foucaulta Rojstvo biopolitike – so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga. Recenzije so napisali Eva Premk, Marica Škorjanec, Mare Cestnik in Tadej Meserko.

Zgodovinski romani Ivana Sivca

ARS Ars humana, 16. maj 2016 ― Kje se srečujeta pisateljeva domišljija in zgodovinska dejstva? V tokratni oddaji Ars humana se bo Marjan Kovačevič Beltram pogovarjal s pisateljem Ivanom Sivcem o njegovih zgodovinskih in biografskih romanih ter načinu njegovega ustvarjanja. Osrednjo pozornost bomo namenili njegovemu doslej največjemu življenjskemu projektu – pentalogiji o celjskih grofih in knezih.

052: Jan Virant

FilmFlow, 15. maj 2016 ― Filmski plakati niso samo reklama za film, lahko so mnogo več – lahko so umetnost zase, tako kot tisti najbolj legendarni – recimo za film Šund, pa Boter, Trainspotting, Peklenska pomaranča in še mnogo drugi, ki krasijo stanovanja cinefilov. Če obesimo plakat filma na steno, se za tem običajno skriva več kot samo ljubezen do […]

052: Jan Virant

FilmFlow, 15. maj 2016 ― Filmski plakati niso samo reklama za film, lahko so mnogo več – lahko so umetnost zase, tako kot tisti najbolj legendarni – recimo za film Šund, pa Boter, Trainspotting, Peklenska pomaranča in še mnogo drugi, ki krasijo stanovanja cinefilov. Če obesimo plakat filma na steno, se za tem običajno skriva več kot samo ljubezen do […]

012 Tranzistorij: Tadej Vesenjak (1. del)

Marsowci Tranzistorij, 15. maj 2016 ― Čez griče in doline smo se v tokratnem Tranzistoriju zapeljali na rob naše domovine, kjer poleg dobre vinske trte rastejo tudi zanimivi ljudje. V Prlekijo, v malce drugačen glasbeni brlog. Šli smo na obisk na turistično kmetijo Hlebec, kamor nas je povabil glasbenik, ki najraje ustvarja tam, kjer je doma. Kjer mu je lepo, kjer čuti svoje korenine.