Marcelo Martinessi in Slovenska popevka

Marcelo Martinessi in Slovenska popevka

ARS Svet kulture, 27. november 2018 ― V okviru 34. festivala LGBT filma si lahko nocoj ogledate film Dedinji paragvajskega režiserja Marcela Martinessija Danes o paragvajskem režiserju Marcelu Martinessiju, čigar film Dedinji si lahko nocoj ogledate v okviru 34. festivala LGBT filma, ki velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. V oddaji napovedujemo tudi radijsko igro Slovenska popevka. Ta je nastala kot priredba presunljive predstave Matjaža Pograjca, ki je pustila pečat na lanski sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Avtor radijske različice in režiser igre je Klemen Markovčič, v njej pa boste med drugim slišali poezijo Gregorja Strniše in sugestivno glasbo Dua Silence.
008: Magične živali 2. Kje za vraga so magične živali?

008: Magične živali 2. Kje za vraga so magične živali?

O.B.O.D., 27. november 2018 ― Osma epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena drugemu delu franšize iz Čarovniškega sveta; Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva, ki ga lahko še vedno ujamete v najbližjem kinu. Agenti Mito, Igor in Aljoša sicer za konec znova napovedujejo že naslednjo epizodo. Igor meni, da je Newt vseeno eden najboljših sodobnih filmskih likov, saj ves čas ohranja svoj moralni […]
008: Magične živali 2. Kje za vraga so magične živali?

008: Magične živali 2. Kje za vraga so magične živali?

O.B.O.D., 27. november 2018 ― V osmi epizodi podkasta O.B.O.D. so agenti Mito, Igor in Aljoša za vas pogledali drugi del franšize iz Čarovniškega sveta, Magične živali: Grindelwaldova hudodelstva, ki ga lahko še vedno ujamete v najbližjem kinocentru. Strinjajo se, da je največje hudodelstvo tu v tem, da ni magičnih živali; Aljoša tokrat prizna, da se je zaljubil v Redmayna, Mito bi rajši bral knjigo […]
Jože Cukale: Solženicin v Kalkuti

Jože Cukale: Solženicin v Kalkuti

ARS Esej na radiu, 27. november 2018 ― Ruski pisatelj Aleksander Solženicin je bil leta 1974 zaradi kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze Ruski pisatelj Aleksander Solženicin je bil leta 1974 zaradi kritične drže proti sovjetskemu političnemu sistemu izgnan iz takratne Sovjetske zveze. Vrniti se je smel leta 1994. Slovenski misijonar in pesnik Jože Cukale je domišljijsko srečanje s pisateljem opisal v eseju Solženicin v Kalkuti. Objavljamo ga ob stoletnici Solženicinega rojstva. Besedilo je izšlo v Meddobju leta 1975, jezikovno ga je pregledala Tinka Kos, brala pa napovedovalca Ivan Lotrič in Igor Velše, glasbeni vložki so bili odlomki iz skladbe Voice of the Moon indijske skladateljice in izvajalke Anoushke Shankar; oblikovalec zvoka je bil Miha Klemenčič. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Boris Pahor in Najini pogovori

Boris Pahor in Najini pogovori

ARS Svet kulture, 26. november 2018 ― Boris Pahor se ob obisku Ljubljane ni izognil obsodbi shoda neofašistov v Trstu v začetku meseca. Dejal je, da shoda Italija ne bi smela dopustiti. V naslednjih minutah bomo govorili o knjigi intervjujev Darke Zvonar Predan z Borisom Pahorjem, ki je nastajala več let. Predstavili bomo tudi tudi monografijo o vlogi filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine ter razstavo slik Franca Mesariča v Murski Soboti.
France Vodnik: Nekaj o “Beraču z belo krizantemo v gumbnici”

France Vodnik: Nekaj o “Beraču z belo krizantemo v gumbnici”

ARS Esej na radiu, 26. november 2018 ― V oddaji Esej na radiu boste slišali esej z naslovom Nekaj o “Beraču z belo krizantemo v gumbnici” slovenskega pesnika, kritika, esejista in prevajalca Franceta […] V oddaji Esej na radiu boste slišali esej z naslovom Nekaj o “Beraču z belo krizantemo v gumbnici” slovenskega pesnika, kritika, esejista in prevajalca Franceta Vodnika. Bogatijo ga odlomki iz Ciacone za violo in klavir Slavka Osterca v izvedbi pianista Acija Bertonclja in violista Mileta Kosija. Bralca sta Bernard Stramič in Lidija Hartman, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Marjanca Jemec – Božič

Marjanca Jemec – Božič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 26. november 2018 ― Objavljamo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let Objavili bomo arhivsko oddajo, v kateri je leta 1983 o svojem ustvarjanju razmišljala ilustratorka Marjanca Jemec – Božič, ki je nedavno dopolnila 90 let. V oddaji je med drugim govorila o svojih slikarskih začetkih in o tem, kaj jo je zavezalo ilustraciji. Mnoge njene podobe, med njimi Pavčkov Juri Muri v Afriki, Ribičičeva Nana, mala opica, Suhodolčanov Piko dinozaver in Melje, melje mlinček Anje Štefan, veljajo za klasiko slovenske knjižne ilustracije.
Maja Miloševič Oder za gluhe / Vlado Pivec: Krajšnice / Giulio Angioni: Toledski plameni / Uroš Zupan: Ene in drugi

Maja Miloševič Oder za gluhe / Vlado Pivec: Krajšnice / Giulio Angioni: Toledski plameni / Uroš Zupan: Ene in drugi

ARS S knjižnega trga, 26. november 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Maje Miloševič Oder za gluhe, zbirka kratke proze Vlada Pivca Krajšnice, roman Giulia Angionija Toledski plameni […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Maje Miloševič Oder za gluhe, zbirka kratke proze Vlada Pivca Krajšnice, roman Giulia Angionija Toledski plameni in esej Uroša Zupana Ene in drugi. Recenzije so napisali Diana Pungeršič, Andrej Lutman, Klemen Kordež in Tonja Jelen.
Podlipa

Podlipa

ARS Za en bokal muzike, 26. november 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pevce in godce iz Podlipe pri Vrhniki na posnetkih iz leta 1984. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pevce in godce iz Podlipe pri Vrhniki na posnetkih iz leta 1984.
Potovanje z glasbo – Taksi

Potovanje z glasbo – Taksi

ARS Čas, prostor in glasba, 26. november 2018 ― Ustavili se bomo na postaji podzemeljske železnice, poklepetali bomo v taksiju, glasba nam bo krajšala čas visoko nad oblaki. V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo potovali z glasbo. Ustavili se bomo na postaji podzemeljske železnice, poklepetali bomo v taksiju, glasba nam bo krajšala čas visoko nad oblaki. Témo in variacije iz Mozartove Sonate št. 11 v A-duru bo zaigrala slovita pianistka Mitsuko Uchida, Capriccio per Siegfried Palm Krzysztofa Pendereckega bo zaigral naš  violončelist Miloš Mlejnik, Donizettijev Godalni kvartet v A-duru bodo poustvarili člani godalnega kvarteta Martfeld, Varšavski koncert Richarda Addinsella bo zaigral pianist Misha Dichter, londonskemu orkestru Philharmonija bo dirigiral Neville Marriner. Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel Stane Košmerlj, stalni bralec je Ivan Lotrič, oddajo je pripravil Pavel Mihelčič.
Stoletje Hlapcev, 2.del

Stoletje Hlapcev, 2.del

ARS Oder, 26. november 2018 ― Janez Pipan je v stoletju Hlapcev, kolikor mineva od njihove praizvedbe, zadnji interpret, ki je to Cankarjevo delo postavil na slovenski poklicni oder Janez Pipan je v stoletju Hlapcev, kolikor mineva od njihove praizvedbe, zadnji interpret, ki je to Cankarjevo delo postavil na slovenski poklicni  oder. V sezoni 2017/2018 je Hlapce režiral v ljubljanski Drami, z Markom Mandićem v vlogi Jermana in mu ob bok postavil Jerneja Šugmana kot Župnika. Po Šugmanovi tragični smrti je v vlogo Župnika zasedel Klemna Slakonjo. Nedavna režija Hlapcev je bila povod, da je Janez Pipan kot gost sodeloval na simpoziju Stoletje Hlapcev, ki je pred kratkim potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu. Z njim se je pogovarjala teatrologinja Ana Perne. Vabimo vas k poslušanju posnetka, ki smo ga naredili na simpoziju Stoletje Hlapcev!
Stefan Zweig: Knjiga kot vrata v svet

Stefan Zweig: Knjiga kot vrata v svet

ARS Esej na radiu, 26. november 2018 ― Besedilo je bilo objavljeno v slovenščini leta 1937 v reviji Modra ptica Avstrijski pisatelj Stefan Zweig je veliko potoval in bral. Rodil se je na Dunaju leta 1881 in umrl v Riu de Janeiru leta 1942. V oddaji boste slišali njegov esej Knjiga kot vrata v svet. Besedilo je bilo objavljeno v slovenščini leta 1937 v reviji Modra ptica. Prevedla ga je M. Pres, bereta ga pa Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič. Glasbeni vložki so odlomki iz Blumine za orkester Gustava Mahlerja v izvedbi Bamberških simfonikov. Dirigent: Karl Anton Rickenbacher. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Elza Kastl Obereigner

Elza Kastl Obereigner

ARS Likovni odmevi, 26. november 2018 ― Prva kiparka v Ljubljani Razstava Elze Kastl Obereigner (1884-1973) predstavlja doslej spregledano in pozabljeno kiparko. S svojimi plastikami je stopila pred ljubljansko javnost leta 1902. Njen mladostni kiparski opus je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled prvič po več kot 100 letih. S kiparstvom se je ukvarjala v mladosti, pozneje pa s slikarstvom. Znana je bila po svojih portretih, v Ljubljani je slovela kot poslednja miniaturistka. Za pripravo razstave so raziskali zaprašeno podstrešje hiše, v kateri je živela in odkrili ohranjen opus malih plastik. Po skrbnem konservatorsko-restavratorskem delu so umetničine portretne buste, skupaj z nekaterimi umetničinimi osebnimi predmeti, znova zaživele. Ob razstavi je izšel tudi katalog. V današnji oddaji Likovni odmevi se bo Maja Žel – Nolda pogovarjala s kustosinjo razstave Barbaro Savenc in umetničino vnukinjo Angeliko Hribar.
Hribar in Kreft o vračanju Marxa

Hribar in Kreft o vračanju Marxa

ARS Arsov forum, 26. november 2018 ― Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje? Kako 200 let po rojstvu Karla Marxa beremo in dojemamo njegovo teorijo? Akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kako vidita današnji čas, ko se zanimanje za Marxa v javnem diskurzu in v politiki povečuje?
še novic