ARS Čas, prostor in glasba, 17. januar 2019 ― Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost Zvočno razkošje, ki mu sledimo vsak dan, ne more obstati, če se ne plemeniti, če ne poišče drugih strani, kjer se dotakne drugačnosti. Glasba, kadar je prava, išče mostove in išče prostor, v katerem se razteza drugačnost. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Mostovi’ bomo predvajali: tri tange (med njimi tudi Adiós nonino iz leta 1959) znamenitega argentinskega skladatelja Astorja Piazzolle. Igral bo skladatelj s svojim ansamblom. V oddaji bomo poslušali še Prvo simfonijo Te Deum za zbor, orgle in orkester – nastala je leta 1932 – Blaža Arniča. Zbor Consortium musicum je pripravil Mirko Cuderman; Komorni  zbor RTV Slovenija je pripravil Matjaž Šček; Zboroma in  Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Marko Munih. Enaindvajseto oddajo pod naslovom »Mostovi« iz cikla »Čas prihodnosti«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo »Čas, prostor in glasba« pa je pripravil  profesor Pavel Mihelčič.

ARS Svet kulture, 16. januar 2019 ― Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici Bojan Velikonja, večkrat nagrajeni slovenski fotoreporter, je leta 2012 za časopis Dnevnik naredil reportažo o Ljubljanici. Iz te se je razvila istoimenska serija poetičnih avtorskih fotografij ikonične ljubljanske reke, ki so nastajale pod mostovi ter po rečnih obrežjih od Podpeči proti Vrhniki in proti središču Ljubljane. Razstava s preprostim naslovom Ljubljanica v Mali galeriji Cankarjevega doma dokumentira meditativne izlete po reki in le s čolnom dostopne prizore nedotaknjene narave v različnih obdobjih dneva, z odsevi, sencami, trepetanjem svetlobe in spuščanjem meglic. Na še eni mestni znamenitosti, ljubljanskem gradu, pa odpirajo razstavo TRANShomoPLANTATION konceptualne intermedijske umetnice Eve Petrič, ki med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom raziskuje kulturo, človeka in vpetost v neskončno množico prepletajočih se elementov med zemljo in vesoljem.

ARS Svet kulture, 15. januar 2019 ― V ljubljanski galeriji Vžigalica odpirajo razstavo umetnikov, ki so na različne načine povezani s Kočevjem Vizualna umetnost, ki jo producirajo umetniki, vezani na Kočevje, bo na ogled v ljubljanski galeriji Vžigalica. Razstava Ljubljana se klanja Sloveniji III. – Kočevje bo med drugim podčrtala različna umetniška soočanja z dediščino, identiteto okolja, z naravo in lokalnimi pojavi. Druga razstava, ki jo predstavljamo v današnji oddaji, pa nosi naslov Šivarije. Gre za predstavitev šivanih ilustracij in otroških slikanic priznane mariborske ilustratorke Manice Musil, ki si jo lahko ogledate v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Vabljeni k poslušanju!

ARS Esej na radiu, 15. januar 2019 ― Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura 12. novembra 2018. Filozof in urednik Gregor Podlogar zadnja leta živi na Dunaju. Objavil je več pesniških zbirk, v oddaji Esej na radiu pa boste danes slišali njegov prispevek Še vedno Dunaj. Razglednice, leto 1918, sto let kasneje. Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniško društvo Literatura 12. novembra 2018. Bereta ga Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbeni vložki so iz Počasnega stavka za godalni kvartet avstrijskega skladatelja Antona Weberna v izvedbi kvarteta Italiano; oblikovalec zvoka je bil Robert Markoč. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

ARS Svet kulture, 14. januar 2019 ― Cankarjev dom gosti najboljšo umetniško produkcijo mariborske Drame, Opere in baleta, ki praznuje 100 let V oddaji Svet kulture po 16.uri se bomo tokrat sprehodili po preteklosti in se s pogledi ustavili na obrazih starega mestnega okolja.  Podobe obojega so nastale v Ljubljani, tako fotografije Tihomirja Pinterja, kot monografija, ki prostor stika ljudi in kultur prikaže vse od prazgodovinskih kolišč do današnjih dni. Sicer pa je te dni v Ljubljani veliko mariborskega duha, saj Cankarjev dom gosti najboljšo umetniško produkcijo mariborske Drame, Opere in baleta, ki praznuje 100 let. Vez med različnimi bregovi pa predstavljajo mostovi; tudi v monografiji Zavoda za kulturno dediščino, kjer so izdali knjigo s preprostim naslovom »Mostovi«.

ARS Izšlo je, 14. januar 2019 ― V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura. Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite.