ARS Arsov forum, 27. avgust 2019 ― Kako se pripravljamo na častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022? Prvič sem slišal za Slovenijo zaradi skupine Laibach. In kar sem se naučil v teh letih, kar me je najbolj prevzelo v Sloveniji, je vaša strast do poezije. To je nekaj edinstvenega, kaj vse delate za poezijo, kako imate radi poezijo, koliko poezije se napiše v Sloveniji, zame je to zelo pomembno, je povedal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, ki je v sklopu priprav na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 obiskal Slovenijo. Povedal je še, da moramo v Frankfurtu pokazati strast in navdušenje nad svojo lastno državo, jezikom, poezijo, hrano, regijo, na veliko stvari moramo misliti. Poudaril je, da imamo še tri leta časa, da razmislimo, kako bomo v Frankfurtu pokazali to, za kar se Slovenija zavzema. Ali namenjamo temu dogodku vitalne sile in sredstva? Kakšni bodo konkretni učinki častnega gostovanja? Koliko bo projekt lahko pomagal slovenskemu založništvu in avtorjem? Z izjavami v oddaji sodelujejo direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, minister za kulturo Zoran Poznič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Barbara Štravs Podlogar, direktorica finske agencije za literarno izmenjavo FILI Tiia Strandén. Gostje razprave pa so direktorica Javne Agencije za knjigo Renata Zamida, predsednica Društva slovenskih založnikov in direktorica založbe Ocean Nataša Detič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in Simona Škrabec, ki je sodelovala pri častnem gostovanju Katalonije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Častno gostovanje v Frankfurtu je velik projekt. Primerjamo ga lahko z uvrstitvijo na olimpijske igre. Za večino držav je bila to enkratna priložnost. Sejem obišče 280 tisoč obiskovalcev iz 160 držav, o njem pa poroča kar 10 tisoč akreditiranih novinarjev in blogerjev. In med vsemi bo čez tri leta na osrednjem razstavišču izpostavljena Slovenija, ki ji bo namenjeno kar 70 odst

ARS Esej na radiu, 27. avgust 2019 ― V oddaji boste slišali odlomek prispevka Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na območju severne meje Mirovna pogodba iz Saint-Germaina, sklenjena 10. septembra 1919, je določila avstrijske meje. V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek prispevka slovenskega zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na tem območju z naslovom Rož, Podjuna, Zilja … moja domovina, narod moj trpin? Besedilo je izšlo v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones leta 1997. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki pesmi Rož, Podjuna, Zila v priredbi Pavleta Kernjaka in Tončija Feiniga. Glavni izvajalec je bil Tonč Feinig Trio. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

ARS Svet kulture, 23. avgust 2019 ― O retrospektivi Stojana Kerblerja, zbrali pa smo tudi zadnje vtise s festivala Dnevi poezije in vina Haložani so se z mano družili, se pogovarjali. Tudi način dela pri širokem kotu je tak, da pristopiš k človeku in se z njim lahko pogovarjaš. Problem zapisov o Halozah je, da so v Halozah zmeraj iskali samo revščino. To gledanje je bilo zelo enosmerno. Moja fotografija je drugačna. Približno tako je v intervjuju za časopis Večer ob svoji veliki retrospektivi v ljubljanski Moderni galeriji o svojem znamenitem ciklu razmišljal fotograf Stojan Kerbler. Zdaj bo razstava, ki je lani nastala ob umetnikovi osemdesetletnici, na ogled tudi v Umetnostni galeriji Maribor. V oddaji pa tudi o vtisih s festivala Dnevi poezije in vina, ki se zaključujejo jutri.

ARS Kulturna panorama, 23. avgust 2019 ― Dnevi poezije in vina Ptuj se trudijo za mednarodno odmevnost Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) – strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi levi, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden.