Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

ARS Ars humana, 25. september 2019 ― Ob izidu faksimilirane izdaje romana Beatin dnevnik (1887) Luize Pesjak Ob nedavnem izidu prve faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela.
Risoroman Berlin

Risoroman Berlin

ARS Svet kulture, 25. september 2019 ― Zajetna trilogija o vzponu nacizma in izdihih weimarske republike izpod peresa Jasona Lutesa Ob risoromanu Berlin Jasona Lutesa vam bomo predstavili še nekatere druge knjižne novosti iz Založbe ZRC, med katerimi sta tudi kritična, provokativna knjiga o zahodni nadvladi in izkoriščanju na podlagi ideje drugosti in razlike Kritika črnskega uma Achilleja Mbembeja ter antologija Judovska država: Temeljni dokumenti političnega sionizma. Ta prinaša spise avtorjev, ki so oblikovali sionizem, gibanje za narodno samoodločbo Judov. Danes se bomo sprehodili tudi po razstavi dokumentarne letalske fotografije Nina Mihalka v Cankarjevem domu in napovedali 1. koncert za Simfonični cikel v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

ARS Gremo v kino, 25. september 2019 ― Komentar festivala in filmov Prejšnjo nedeljo se je s podelitvijo nagrad, od katerih jih je kar 11 prejel celovečerni igrani prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, zaključil 22. Festival slovenskega filma – v oddaji Gremo v kino bomo komentirali letošnji festival, poleg tega bomo ocenili slovenska filma Prekletstvo Valburge Tomaža Gorkiča in drugi del filma Košarkar naj bo Borisa Bezića, ocenili bomo tudi novi film Lászla Nemesa Zaton in znanstvenofantastični triler Ad Astra: Pot do zvezd.
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 25. september 2019 ― Najbolj popoln vir ogovornih oblik iz 18. stoletja je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

ARS Oder, 25. september 2019 ― Odrski ambienti Mete Hočevar Meta Hočevar je dipl. ing. arhitekture , scenografka in režiserka. Oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji se je posvetila po letu 1972, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. Prvo scenografijo ne naredila za predstavo Kdor skak, tisti hlap Rudija Šelige v režiji Dušana Jovanovića. Pogovor z Meto Hočevar je za Oder, oddajo o sočasnem gledališču, pripravila Petra Tanko.
Albrecht Dürer v Albertini

Albrecht Dürer v Albertini

ARS Svet kulture, 24. september 2019 ― Že desetletja ni bilo na enem mestu zbranih toliko Dürerjevih mojstrovin. Začeli bomo na Dunaju – v Albertini celostno predstavljajo delo Albrechta Dürerja. V Ljubljani bomo izpostavili festival zvočnih in avdio-vizualnih umetnosti Sonica. Južno od središča italijanske prestolnice, v predmestju Ostiense, je na ogled neznana zbirka etruščanske umetnosti, ki je nezakonito končala v Švici. Predstavo SNG Drame Ljubljana – Ali: Strah ti pojé dušo pa je sinoči občinstvo beograjskega gledališkega festivala Bitef nagradilo s stoječimi ovacijami.
Treba bi bilo peljati psa na sprehod

Treba bi bilo peljati psa na sprehod

ARS Oder, 24. september 2019 ― O ustvarjanju radijske igre, nominirane za prestižno nagrado festivala Prix Italia. V Rimu se je začel 71. festival Prix Italia. Med finalnih sedem iger, ki se v kategoriji radijske igre potegujejo za prestižno glavno nagrado, se je uvrstila tudi igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod po besedilni predlogi hrvaškega dramatika Tomislava Zajca. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili ustvarjalke radijske igre: tonsko mojstrico Sonjo Strenar, glasbeno opremljevalko Darjo Hlavka Godina, dramaturginjo in avtorico radijske priredbe Vilmo Štritof ter režiserko in avtorico zvočnega scenarija Špelo Kravogel, ki so razmišljale o priredbah besedil za radijski medij, načinih organizacije izkušnje in organizacije pomena v radijski igri, načinih poslušanja, ustvarjanju zvočnega reliefa igre in še čem. Vabljeni k poslušanju!
Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

ARS Esej na radiu, 24. september 2019 ― Esej je izšel leta 2005 v reviji Sodobnost Katarina Majerhold je filozofinja, raziskovalka, publicistka in scenaristka – avtorica znanstvenih in strokovnih knjig, člankov, esejev in dokumentarnih filmov. V oddaji boste slišali njen esej Kaj je filozofsko svetovanje. Besedilo je izšlo v Sodobnosti leta 2005, bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonate za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja v interpretaciji skladatelja pri klavirju in Vasilija Meljnikova z violino. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
V iskanju pesmi

V iskanju pesmi

ARS Svet kulture, 24. september 2019 ― O gostovanju slovaške pesnice Márie Ferenčuhove in radijski igri Ta pesem ozdravi ribo V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka –  prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona,  je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.
Gandhi in njegova zapuščina

Gandhi in njegova zapuščina

ARS Ars humana, 24. september 2019 ― Odmev življenja, delovanja in misli Mahatme Gandhija v 21. stoletju. Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Marina Abramović: Čistilec

Marina Abramović: Čistilec

ARS Svet kulture, 23. september 2019 ― Slavna umetnica se z retrospektivo vrača v domači Beograd. Prejšnji teden je založba Sanje predstavila svoje jesensko knjižno dogajanje, med drugim nastope avtorjev in druženja, pa knjige, ki so še v tiskarni in tri, ki so že na policah knjigarn, o teh bo spregovoril Rok Zavrtanik, direktor založbe. Nato se bomo odpravili v Beograd, kjer so v Muzeju sodobne umetnosti odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica se s postavitvijo z naslovom Čistilec po 44-ih letih vrača v rojstno mesto. V oddaji tudi o včerajšnjem zaključku Festivala slovenskega filma v Portorožu in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju.
Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

ARS S knjižnega trga, 23. september 2019 ― Golob Grabner: Gnijoče rože; Slimani: Uspavanka; Pibernik-Simčič: Odhojene stopinje V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Sebastijan Preglja V Elvisovi sobi, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sare Nuše Golob Grabner Gnijoče rože, romanu Leïle Slimani Uspavanka ter knjigi Franceta Pibernika in Zorka Simčiča Dohojene stopinje. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Andrej Lutman, Ana Rozman in Martina Potisk.
Likovno zaznamovan kulturni utrip tedna

Likovno zaznamovan kulturni utrip tedna

ARS Kulturna panorama, 23. september 2019 ― Od retrospektivne razstave Nandeta Vidmarja do mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kulturni utrip teh dni je zelo likovno obarvan in tak se seli tudi v oddajo Kulturna panorama. Izpostavili bomo Festival likovnih umetnosti v Kranju, pregledno razstavo del Nandeta Vidmarja, razstavo Podobe pokrajine, ob tem pa še slovenski podaljšek razstave Plečnik in sveto, retrospektivo filmov Franceta Štiglica in festivala Unicum ter Prevodni pranger.
Rožančeva nagrada, likovni kritiški peresi in drugi dogodki

Rožančeva nagrada, likovni kritiški peresi in drugi dogodki

ARS Kulturna panorama, 23. september 2019 ― Čeprav smo prejšnje leto intenzivno razmišljali o Ivanu Cankarju, smo spregledali, kako zelo so njegove literarne tehnike podobne filmskim, meni prejemnik Rožančeve nagrade. Pogovarjali se bomo z Marcelom Štefančičem mlajšim, prejemnikom Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, in predstavili letošnje Dneve evropske kulturne dediščine ter 25. festival Mesto žensk. Govorili bomo s prejemnikoma likovnih kritiških peres, dr. Petrom Krečičem in Sarivalom Sosičem, ter se podali na Dunaj, kjer poteka umetniški sejem viennacontemporary. Ob koncu oddaje bomo pred mikrofon povabili Niko Arhar, selektorico festivala uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica.
Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

ARS Jezikovni pogovori, 23. september 2019 ― Med svojo pastoralno dejavnostjo so se pridigarji in spovedniki morali spoprijeti z izzivi na področju jezikovnega sporazumevanja. Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Gabriela Babnik: Tri smrti / Mili Hrobath: Barvitost časa

Gabriela Babnik: Tri smrti / Mili Hrobath: Barvitost časa

ARS S knjižnega trga, 23. september 2019 ― Dušan Jelinčič Tržaške prikazni / Anja Mlakar: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik V oddaji S knjižnega trga se bomo poglobili v roman Gabriele Babnik Tri smrti, pesniško zbirko Mili Hrobath Barvitost časa, kratkoprozno zbirko Dušana Jelinčiča Tržaške prikazni in monografijo Anje Mlakar Skrivnostni tujec in demonski sovražnik. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Lev Detela, Robi Šabec in Iztok Ilich.
Bachovi Leipziški korali v izvedbi Tona Koopmana

Bachovi Leipziški korali v izvedbi Tona Koopmana

ARS Obiski kraljice, 23. september 2019 ― Ton Koopman v tem tednu praznuje 75. rojstni dan. Ton Koopman je orgelski interpret, ki bo v ospredju tokratne oddaje. V tem tednu je namreč praznoval 75 -ti rojstni dan. Velja za enega največjih poznavalcev baročne glasbe in njegovo ime navadno najprej povežemo z dvema glasbenima sestavoma, katerih ustanovitelj je – to je z Amsterdamskim baročnim orkestrom in  Amsterdamskim baročnim zborom. In seveda z Bachom, katerega glasba je v središču njegovega delovanja že od samega začetka.Tokrat ga boste skupaj z Amsterdamskim baročnim zborom lahko slišali v interpretacijah Bachovih Leipziških koralov.
še novic