ARS Likovni odmevi, 19. september 2019 ― Najnovejši prevod monografije o slikarju, arhitektu, znanstveniku, vizionarju in izumitelju novih tehnologij obsega prek 300 strani Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja 1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“.  Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je prevod delo Irene Trenc-Frelih. V pogovoru, ki ga je pripravil Goran Tenze, bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik govoril Jiři Kočica.

ARS Ars humana, 19. september 2019 ― Ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva? Monumentalno delo Ireneja Lyonskega Zoper krivoverstva, ki ima v grškem izvirniku pomenljiv naslov Razkritje in zavrnitev lažnega spoznanja, odpre temeljna vprašanja o razlikovanju med pravo vero (ortodoksija) in krivoverskimi ali heretičnimi nauki: Kaj je gnoza in kdo so gnostiki? V čem se gnosticizem in druga krivoverstva razlikujejo od pravovernega nauka? Kateri so po Ireneju kriteriji, ki zagotavljajo pravo vero? In ali novodobna religijska gibanja, ki jih označujemo z izrazom »new age«, koreninijo v gnostičnih sistemih z začetkov krščanstva, zaradi česar bi jih lahko imenovali tudi »old age«? Naš gost bo jezuit in glavni prevajalec Irenejevega dela Benjamin Bevc. New age in gnosticizem: podobnosti in razlike New age je izrazito kompleksen pojav in po mojem mnenju ga težko primerjamo z antičnim gnosticizmom. Res pa je, da se v strokovni literaturi, ki obravnava new age, pogosto omenja povezava z gnosticizmom in drugimi predhodniki new aga. Vendar sem sam nekoliko skeptičen pri iskanju tesnih vzporednic med obema pojavoma. Po mojem mnenju je več razlik kot podobnosti. Podobnosti sta predvsem dve. Prva zadeva sinkretistični značaj tako new aga kot gnosticizma. Se pravi, new age se navdihuje pri hinduizmu, budizmu, ezoterizmu, pri ekološkem gibanju, pri alternativni medicini, pa tudi pri krščanstvu. Na podoben način je tudi gnosticizem nekakšno sinkretistično gibanje, kar nasploh velja za helenistično obdobje. Strokovnjaki za gnosticizem danes jasno povedo, da obstajajo za gnosticizem trije glavni viri: prvi je platonistična filozofija v nekoliko radikalizirani različici, se pravi, gnosticizem mnogo bolj kot Platon sam poudarja razliko med duhom in telesom, med idejami in materialnostjo. Druga dva vira pa sta krščanstvo in judovstvo. Predvsem znotraj krščanstva je na gnosticizem močno vplivalo vprašanje Božjega trpljenja, vprašanje

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 18. september 2019 ― "Tudi v času digitalne fotografije je mojster mojster - ampak to mora postati" Oddajo namenjamo ustvarjanju zgodovinarja in fotografa Mirka Kambiča – avgusta je minilo 100 let od njegovega rojstva. Mirko Kambič je leta 1946 je diplomiral na Teološki fakulteti v Ljubljani, leta 1959 še na Filozofski fakulteti, kjer je tudi magistriral. Bil je urednik pri Sava filmu v Ljubljani, v osemdesetih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval zgodovino fotografije. Po letu 1954 se je posvetil barvni fotografiji, veliko je slikal in razstavljal, predvsem v tujini. Utemeljil je raziskovanje zgodovine fotografije na Slovenskem in objavil veliko razprav in člankov. Leta 2014 so Mirku Kambiču v Buenos Airesu podelili priznanje mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP, prejel je tudi nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, in Puharjevo nagrado za življenjsko delo na področju fotografije. Umrl je leta 2017. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru z Mirkom Kambičem, ki ga je leta 2014 z njim posnela Vida Curk.

ARS Arsov forum, 18. september 2019 ― Odložili so pametne telefone in začeli brati. Pri Hokejski bralni postavi so ugotovili, da so hokejisti med tekmo bolj zbrani, če na poti tja berejo, kot pa če so prepuščeni sami sebi ali elektronskim medijem. Branje torej izboljša športne rezultate. Projekt izvajata Mariborska knjižnica in Hokejsko-drsalni klub Maribor. V oddaji smo se vprašali, kakšen potencial pomeni branje za športnike. Pripravili smo jo v Evropskem tednu športa, v okviru pobude Evropske komisije za spodbujanje športa in telesne dejavnosti, in v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki je del kampanje Evropa bere. Gostje: Mitja Robar, predsednik HDK Maribor in uspešen hokejist, Luka Jurič, trener pri HDK Maribor, Žiga Ravter, učenec sedmega razreda OŠ Ludvik Pliberšek, Matjaž Jančič, dijak drugega letnika Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, dr. Sabina Fras Popović, vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti na mariborski knjižnici, in Aleš Šolar, vodja Slovenske olimpijske akademije in EU projektov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. LeBron James med branjem knjige pred eno od tekem v ameriški košarkarski ligi NBA:

ARS Esej na radiu, 17. september 2019 ― Ob stoti obletnici univerze v Ljubljani Zgodovinar profesor doktor Andrej Rahten je doma iz Celja. Diplomiral je leta 1996 z nalogo o slovenskih poslancih v dunajskem parlamentu, nato pa vpisal magistrski študij zgodovine. V okviru podiplomskega študija je več mesecev raziskoval v arhivih na Dunaju in Münchnu. V oddaji boste slišali njegov esej  »Pridite s takšnim predlogom spet čez sto let!« Nekaj misli ob bližnji stoletnici prve slovenske univerze. Esej je bil objavljen v letošnji prvi številki revije Zvon, bereta ga napovedovalca Mateja Perpar in Matjaž Romih. Vmesni glasbeni vložki  so odlomki iz Večerne glasbe, op. 79 Josefa Bohuslava Foersterja, v izvedbi Patricie Goodson pri klavirju. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.