Uroš Krek, ponov. /3/

Uroš Krek, ponov. /3/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Uroš Krek /2/

Uroš Krek /2/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Uroš Krek, ponov. /1/

Uroš Krek, ponov. /1/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Vilko Ukmar, ponov. /5/

Vilko Ukmar, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 26. september 2019 ― Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa. Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Viennacontemporary, osmič

Viennacontemporary, osmič

ARS Svet kulture, 26. september 2019 ― V sekciji Fokus umetnostnega sejma na Dunaju predstavljajo kolektiv NSK Tokrat bomo pogledali na dunajski mednarodni sejem sodobne umetnosti viennacontemporary, ki je največji umetnostni sejem na področju Srednje in Vzhodne Evrope – v sekciji Fokus se bo ob drugih galerijah na njem predstavil tudi slovenski kolektiv NSK. V nadaljevanju se bomo dotaknili razstave Plečnik in sveto: Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec v Mestnem muzeju Ljubljana; napovedali bomo tudi predstavo Dragi, doma sem!, ki bo premierno uprizorjena nocoj na odru Male scene MGL, ter plesno predstavo Human v Cankarjevem domu.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 26. september 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

Izbira dnevniške oblike za roman je bila takrat drzna poteza

ARS Ars humana, 25. september 2019 ― Ob izidu faksimilirane izdaje romana Beatin dnevnik (1887) Luize Pesjak Ob nedavnem izidu prve faksimilirane izdaje prvega slovenskega romana v dnevniški obliki, romana Beatin dnevnik (1887) avtorice Luize Pesjak, smo v studio povabili izr. prof. dr. Urško Perenič, ki je izdajo pospremila z znanstvenokritičnimi opombami in zanimivo, poglobljeno literarnozgodovinsko študijo. V oddaji bo spregovorila o tem, kaj je izid dela pomenil v takratnem literarno-zgodovinskem in družbenem kontekstu, o tem, zakaj je bila avtoričina izbira žanra drzna poteza in drugih zanimivih vidikih tega dela.
Risoroman Berlin

Risoroman Berlin

ARS Svet kulture, 25. september 2019 ― Zajetna trilogija o vzponu nacizma in izdihih weimarske republike izpod peresa Jasona Lutesa Ob risoromanu Berlin Jasona Lutesa vam bomo predstavili še nekatere druge knjižne novosti iz Založbe ZRC, med katerimi sta tudi kritična, provokativna knjiga o zahodni nadvladi in izkoriščanju na podlagi ideje drugosti in razlike Kritika črnskega uma Achilleja Mbembeja ter antologija Judovska država: Temeljni dokumenti političnega sionizma. Ta prinaša spise avtorjev, ki so oblikovali sionizem, gibanje za narodno samoodločbo Judov. Danes se bomo sprehodili tudi po razstavi dokumentarne letalske fotografije Nina Mihalka v Cankarjevem domu in napovedali 1. koncert za Simfonični cikel v Mariboru. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

22. Festival slovenskega filma, Prekletstvo Valburge, Košarkar naj bo 2, Zaton, Ad Astra: Pot do zvezd

ARS Gremo v kino, 25. september 2019 ― Komentar festivala in filmov Prejšnjo nedeljo se je s podelitvijo nagrad, od katerih jih je kar 11 prejel celovečerni igrani prvenec Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča, zaključil 22. Festival slovenskega filma – v oddaji Gremo v kino bomo komentirali letošnji festival, poleg tega bomo ocenili slovenska filma Prekletstvo Valburge Tomaža Gorkiča in drugi del filma Košarkar naj bo Borisa Bezića, ocenili bomo tudi novi film Lászla Nemesa Zaton in znanstvenofantastični triler Ad Astra: Pot do zvezd.
Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 25. september 2019 ― Najbolj popoln vir ogovornih oblik iz 18. stoletja je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

Pogovor z Meto Hočevar, scenografko in režiserko

ARS Oder, 25. september 2019 ― Odrski ambienti Mete Hočevar Meta Hočevar je dipl. ing. arhitekture , scenografka in režiserka. Oblikovanju odrskega prostora in kostumografiji se je posvetila po letu 1972, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi polju režije. Prvo scenografijo ne naredila za predstavo Kdor skak, tisti hlap Rudija Šelige v režiji Dušana Jovanovića. Pogovor z Meto Hočevar je za Oder, oddajo o sočasnem gledališču, pripravila Petra Tanko.
Albrecht Dürer v Albertini

Albrecht Dürer v Albertini

ARS Svet kulture, 24. september 2019 ― Že desetletja ni bilo na enem mestu zbranih toliko Dürerjevih mojstrovin. Začeli bomo na Dunaju – v Albertini celostno predstavljajo delo Albrechta Dürerja. V Ljubljani bomo izpostavili festival zvočnih in avdio-vizualnih umetnosti Sonica. Južno od središča italijanske prestolnice, v predmestju Ostiense, je na ogled neznana zbirka etruščanske umetnosti, ki je nezakonito končala v Švici. Predstavo SNG Drame Ljubljana – Ali: Strah ti pojé dušo pa je sinoči občinstvo beograjskega gledališkega festivala Bitef nagradilo s stoječimi ovacijami.
Treba bi bilo peljati psa na sprehod

Treba bi bilo peljati psa na sprehod

ARS Oder, 24. september 2019 ― O ustvarjanju radijske igre, nominirane za prestižno nagrado festivala Prix Italia. V Rimu se je začel 71. festival Prix Italia. Med finalnih sedem iger, ki se v kategoriji radijske igre potegujejo za prestižno glavno nagrado, se je uvrstila tudi igra Treba bi bilo peljati psa na sprehod po besedilni predlogi hrvaškega dramatika Tomislava Zajca. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili ustvarjalke radijske igre: tonsko mojstrico Sonjo Strenar, glasbeno opremljevalko Darjo Hlavka Godina, dramaturginjo in avtorico radijske priredbe Vilmo Štritof ter režiserko in avtorico zvočnega scenarija Špelo Kravogel, ki so razmišljale o priredbah besedil za radijski medij, načinih organizacije izkušnje in organizacije pomena v radijski igri, načinih poslušanja, ustvarjanju zvočnega reliefa igre in še čem. Vabljeni k poslušanju!
Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

Katarina Majerhold: Kaj je filozofsko svetovanje

ARS Esej na radiu, 24. september 2019 ― Esej je izšel leta 2005 v reviji Sodobnost Katarina Majerhold je filozofinja, raziskovalka, publicistka in scenaristka – avtorica znanstvenih in strokovnih knjig, člankov, esejev in dokumentarnih filmov. V oddaji boste slišali njen esej Kaj je filozofsko svetovanje. Besedilo je izšlo v Sodobnosti leta 2005, bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonate za violino in klavir št. 1 Milka Lazarja v interpretaciji skladatelja pri klavirju in Vasilija Meljnikova z violino. Oddajo je zvočno oblikovala Mirta Berlan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
V iskanju pesmi

V iskanju pesmi

ARS Svet kulture, 24. september 2019 ― O gostovanju slovaške pesnice Márie Ferenčuhove in radijski igri Ta pesem ozdravi ribo V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka –  prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona,  je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.
Gandhi in njegova zapuščina

Gandhi in njegova zapuščina

ARS Ars humana, 24. september 2019 ― Odmev življenja, delovanja in misli Mahatme Gandhija v 21. stoletju. Drugega oktobra je minilo 150 let od rojstva velikega indijskega voditelja, družbenega preroditelja in misleca Mahatme Gandhija. Z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, je v prvi polovici prejšnjega stoletja predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Ars humana je ob obletnici Gandhijevega rojstva zato namenjena osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
še novic