Čas, ko se aktivnost ustavi

Čas, ko se aktivnost ustavi

ARS Svet kulture, 7. maj 2019 ― Kipar Borut Korošec in slikar Mitja Ficko na razstavi Time out stopata v preplet z abstrakcijo Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani.
Robert Simonišek: Stisnjen h gori

Robert Simonišek: Stisnjen h gori

ARS Esej na radiu, 7. maj 2019 ― Umetnostni zgodovinar in pisatelj Robert Simonišek je izdal več pesniških zbirk in proznih del ter znanstvene študije. Umetnostni zgodovinar in pisatelj Robert Simonišek je izdal več pesniških zbirk in proznih del ter znanstvene študije. Za knjigo esejev Trk prostorov je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado. V oddaji boste slišali njegov esej Stisnjen h gori. Brala ga bosta  napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih. Glasbeni vrinki so odlomki iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Oddajo je zvočno oblikoval Maks Pust, urednika sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Stoletje sanj

Stoletje sanj

ARS Svet kulture, 6. maj 2019 ― Dokumentarni film o življenju Petra Florjančiča, ki je napeto kot Hitchcockov film S približno štiristotimi prijavljenimi patenti je Peter Florjančič eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev, z vznemirljivim življenjem pa verjetno najbolj filmski. Torej ni nenavadno, da njegovo življenje zdaj predstavlja že drugi dokumentarni film, Stoletje sanj režiserja Vena Jemeršiča. Florjančič se v njem doživlja kot hedonist, ki si je z iznajdbami odprl pot do razkošnega in napetega življenja. Rodil se je v hotelirski družini na Bledu, a je pogosto živel v tujini – imel je kar pet državljanstev. Med njegovimi patenti sta recimo pršilec na steklenički za parfum in okvirček za diapozitive, nikoli se ni ustavil in je dejaven še danes pri stotih letih. V oddaji še o novostih literature za otroke in mladino.
Zora Plešnar

Zora Plešnar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. maj 2019 ― V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled retrospektivna razstava fotografij Zore Plešnar (1925), najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica, po poklicu pedagoginja, vseskozi pa članica Fotokluba Maribor, je sodelovala na več kot 700 skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu ter prejela 135 nagrad in pohval. Sodi med predstavnike tako imenovane črne fotografije na Slovenskem; ustvarjala je večinoma v črno-beli fotografski tehniki. Slišali boste pogovor, ki ga je s fotografinjo pred nekaj leti posnela Aleksandra Saška Gruden.
Prestopi / Crossings

Prestopi / Crossings

ARS Oder, 6. maj 2019 ― 4. mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti // Prestopi – Prestopi brez strahu Sodobno neodvisno gledališče, ki ga predstavljajo v letošnji izvedbi festivala, je odprto, ustvarjalno, vključujoče in brezkompromisno, s posebnim poudarkom na družbenopolitičnem kontekstu, v katerem je nastalo ali ki ga z vsebino nagovarja. Predstave bi lahko opisali kot zabavne, politične ali estetske, vendar so mnogo več. Program, ki ga sestavljajo predstave iz Palestine, Češke, Izraela, Portugalske in Slovenije, bo občinstvo spodbudil k novim premislekom, mnenjem in pogledom. Poslanstvo festivala – razvijati neodvisno gledališče – je pravzaprav posledica želje po odprti, vključujoči in solidarni družbi, družbi brez predsodkov in strahu. Festival Prestopi bo v Mariboru potekal med 11. in 18. majem. V oddaji Oder ga bosta predstavila Uroš Kaurin in Zoran Petrovič.
Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

ARS Ars humana, 6. maj 2019 ― Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Bela knjiga o prevajanju

Bela knjiga o prevajanju

ARS Jezikovni pogovori, 6. maj 2019 ― Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. V njej prevajalci in prevajalke, tolmačke in tolmači, lektorji in lektorice ter drugi strokovnjaki predstavljajo stanje na tem področju, ki je sicer izjemno pomembno, vendar pogosto vse bolj zapostavljeno in prezrto. O Beli knjigi o prevajanju ter o problemih, povezanih z delom in položajem prevajalcev, tolmačev in lektorjev se bo Staša Grahek pogovarjala z dr. Barbaro Pregelj, eno od avtoric in glavno urednico Bele knjige o prevajanju, ki jo najdete na tej povezavi.
Dušan Merc: Slepe miši / Josef Škvorecký: Strahopetci

Dušan Merc: Slepe miši / Josef Škvorecký: Strahopetci

ARS S knjižnega trga, 6. maj 2019 ― Andrej Tomažin: Izhodišča / Štefan Kardoš: Stric Geza gre v Zaturce V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili romanoma Dušana Merca Slepe miši in Josefa Škvoreckega Strahopetci, pesniški zbirki Andreja Tomažina Izhodišča in prozi Štefana Kardoša Stric Geza gre v Zaturce. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Matej Bogataj, Veronika Šoster in Andrej Lutman.
Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010)

ARS Likovni odmevi, 4. maj 2019 ― Ob 100. obletnici rojstva slikarke in pedagoginje Ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič je šest slovenskih galerij pripravilo skupen projekt z naslovom Likovni svet Alenke Gerlovič. V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so odprli informacijsko razstavo o projektu ter življenju in delu umetnice, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo podarjenih del Alenke Gerlovič, sledile bojo še razstave v Novem mestu, Brežicah, Ribnici in še dve v Ljubljani. Alenka Gerlovič se je rodila v Ljubljani, diplomirala je leta 1941 v Zagrebu, med vojno se je pridružila Osvobodilni fronti in se ukvarjala s partizansko grafiko. Po vojni se je posvetila likovni pedagogiki in se vztrajno zavzemala za posodobitev pouka likovne vzgoje, napisala je tudi priročnik za učitelje, kot članica Društva slovenskih likovnih umetnikov pa ves čas tudi za status umetnikov. Pred upokojitvijo leta 1968 je slikala predvsem med počitnicami. Motivika njenega dela je bila pokrajina, predvsem mediteranska, v začetku je ustvarjala v tehniki olja in med prvimi slovenskimi umetniki akrila, v katerem je razvila zanjo značilen abstrahiran geometričen slog z dodajanjem različnih materialov. Veliko je potovala po vsem svetu in prinašala domov skice, risbe in diapozitive, po katerih je delala v ateljeju. Po upokojitvi in predvsem v zadnjem desetletju življenja se je njeno slikarstvo zelo razcvetelo, atelje je zamenjalo slikanje na prostem, ekspresivne impresije narave je ustvarjala na nekonvencionalen grafičen način v tehniki akvarela. Alenka Gerlovič je velik del svojega opusa poklonila Posavskemu muzeju v Brežicah, kjer je preživela otroštvo in bila njihova častna občanka, kako predana in razmišljujoča umetnica je bila, pa lahko preberemo v njeni avtobiografiji z naslovom Okruški mojega življenja iz leta 2007, ko je prejela tudi Župančičevo nagrado za življenjsko delo. V oddaji Likovni odmevi objavljamo njeno pripoved o življenju in umetniški poti, k
Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga

Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga

ARS Izšlo je, 3. maj 2019 ― Vsestranski in plodoviti književnik je objavil zbirko feljtonov o svojem rojstnem mestu, njegovi bogati kulturni zgodovini in nekaterih njegovih prebivalcih. Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.
Karta situacije – Tvegaj spremembo

Karta situacije – Tvegaj spremembo

ARS Svet kulture, 3. maj 2019 ― Migracije so strategija preživetja ter način za izmenjavo znanj in vrednot Odpravili se bomo v mariborsko razstavišče Kibla Portal na skupinsko razstavo sodobne umetnosti Karta situacije, na kateri šest umetnikov, udeležencev mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, tematizira sodobne migracije kot strategijo preživetja ter način za izmenjavo znanj in vrednot. Napovedali bomo tudi julijski FKK – Festival Kulture Kostanjevica, ki ga bodo v Kostanjevici na Krki letos združili s tradicionalno Forma Vivo, za katero imajo v Galeriji Božidar Jakac več kot sto prijavljenih kiparjev iz vsega sveta.
Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi /6/

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi /6/

ARS Čas, prostor in glasba, 2. maj 2019 ― Leta 2075 se bo glasba spremenila bolj kot bi pričakovali, vplivi nove glasbe bodo raznovrstni. Kaj se bo zgodilo z glasbo v prihodnjih letih? Leta 2075 se bo glasba spremenila bolj kot bi pričakovali, vplivi nove glasbe bodo raznovrstni. Azijski skladatelji bodo še bolj navzoči, a še vedno pod vplivom ‘darmstadtske šole’. Ampak prišlo bo leto 2091! Razmišljali bomo o glasbi prihodnjih časov, poslušali pa bomo glasbo sodobnega tajvanskega skladatelja Hwang-Long Pana, in sicer: Dialog, Nebeška skrivnost, Privlačnost, Obzorje, Migracije, Nebo in zemlja, Labirint – promenada in Knjiga sprememb – Yijing. Devetindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.
Jazz, majoš in ilustracija

Jazz, majoš in ilustracija

ARS Svet kulture, 30. april 2019 ― Na mednarodni dan jazza predstavljamo dopolnjeno zbirko otroških in mladinskih ilustracij v Radovljici, novosti založbe Goga in sto let postavljanja majoša v Prekmurju Galerija Šivčeva hiša v Radovljici je svojo zbirko otroških in mladinskih ilustracij dopolnila z deli, ki so jih odkupili v zadnjih petnajstih letih, a doslej niso bila na ogled. Zbirka je sicer na ogled od leta 2003 naprej, načelno pa so odkupovali ilustracije avtorjev, ki so pri njih tudi razstavljali; v prihodnje bodo odkupovali tudi ilustracije nagrajencev Slovenskega bienala ilustracije. Pri Založbi Goga pa so pred prazniki predstavili novosti – poleg dveh prevodov še roman Andraža Rožmana. Knjiga z naslovom Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano je nastala na podlagi pogovorov s sirskim pesnikom Mohamadom Al Munemom, človekom, ki je že od rojstva begunec. Literarnozvrstno je zato delo težko opredeliti: je biografija, potopis, zgodba o pogovoru, izmenjavi, prijateljstvu, tudi o branju. Pred praznikom dela pa tudi o stoletnici postavljanja majoša oziroma mlaja v Prekmurju in gostovanju Narodnega muzeja Slovenije v Xianu na Kitajskem.
Blaž Lukan: Teorija ničesar

Blaž Lukan: Teorija ničesar

ARS Izšlo je, 30. april 2019 ― O tem, kako vseprežemajoč je nič »Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin.
Drago Jančar: Rajši črno pogorišče

Drago Jančar: Rajši črno pogorišče

ARS Esej na radiu, 30. april 2019 ― Pisatelj Drago Jančar je avtor številnih esejev Pisatelj Drago Jančar je avtor številnih esejev. V oddaji boste slišali Rajši črno pogorišče, esej iz knjige Brioni: eseji in drugi zapisi, ki je izšla leta 2002 pri Mladinski knjigi. Besedilo bereta napovedovalca Mateja Perpar in Jure Franko, glasbeni vložki so odlomki Cantusa modestusa skladatelja Matija Krečiča v izvedbi Mladinskih ljubljanskih solistov in pianista Davorina Morija; tonski mojster je bil Jernej Boc, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
še novic