VOJNI DOBIČKARJI PROTIMIGRANTSKIH SHODOV

VOJNI DOBIČKARJI PROTIMIGRANTSKIH SHODOV

N'toko blog, 26. april ― Kako smo prišli do situacije, ko prebivalci depriviligiranih regij namesto novih služb in stanovanj od države zahtevajo vojsko in žico? Kako smo prišli do levih politikov, ki si gradijo kredibilnost med ljudstvom, ne da bi za ljudstvo rabili kaj narediti? Kako smo prišli do državnih institucij, ki služijo na račun izrednega stanja, ki ga same pomagajo ustvarjati, in do medijev, ki namesto kritične predstavitve dejstev ponavljajo šankovske teorije zarote o tem, kako rešiti problem migracij?
KRATKA ZGODBA ROGOVSKEGA BOJA

KRATKA ZGODBA ROGOVSKEGA BOJA

N'toko blog, 9. april ― Rog seveda ni središče ljubljanskih problemov, niti nima odgovorov na vsa vprašanja naše razslojene družbe, se pa ob njem odpirajo resna vprašanja o razvojni politiki prestolnice, ki postaja čedalje bolj mesto bogatih, in ki se bo z gentrifikacijo centra odtujila številnim prebivalcem. Občutek imam, da se bo arogantna in nasilniška drža ekipi na MOLu slej ko prej maščevala. Tako kot se ji je 2016 ob vdoru v Rog.
KATERI TUJCI SO ZDAJ OK?

KATERI TUJCI SO ZDAJ OK?

N'toko blog, 7. januar ― Zakaj desnica še vedno uporablja protipriseljensko retoriko, ko pa je vendarle jasno, da bo morala vsaka vlada, tudi če bi v njej sedela Žan Mahnič ali Bernard Brščič, število tujcev v naslednjih letih povečevati?
STROKOVNJAK, BOJEVNIK IN MAŠČEVALEC

STROKOVNJAK, BOJEVNIK IN MAŠČEVALEC

N'toko blog, 12. julij 2018 ― Če smo pozorni na njihovo vsebino, bomo v spletnih komentarjih pogosto našli izraženo mnenje, da so novice lažne, da jih sponzorira nek skrivnostni tuji lobi, da je glas resnice potlačen… Občutek, da ne gre zaupati uradnim medijem, je od nekdaj bil del ljudske modrosti, katere previdnost v odnosu do oblasti stoji na čisto izkustvenih temeljih. Nekaj posebnega pa je moralo biti v zraku, da je ta občutek nezaupanja, ta skrajna kritičnost do informacij, začela prihajati od zgoraj – od oblastnikov samih.
TRIJE ESEJI O PRIHODNOSTI DELA

TRIJE ESEJI O PRIHODNOSTI DELA

N'toko blog, 16. oktober 2017 ― V zadnjih dveh letih praktično nisem doživel predavanja ali okrogle mize, v katerem se ne bi v neki točki s strani publike oglasil nekdo z vprašanjem o univerzalnem temeljnem dohodku ali o avtomatizaciji dela. “Kaj mislite o tem, da zaradi robotov kmalu ne bo več služb?” Vprašanja o prihodnosti dela zavzemajo veliko prostora v levičarskih [...]
EVROSLEPOTA

EVROSLEPOTA

N'toko blog, 11. maj 2014 ― Zadnjih par leta opazujem, kako se večina kulturnih institucij v Sloveniji bori za preživetje. Ob nekaterih res slabih organizacijah se za ohranitev svojih dejavnosti borijo tudi tisti, ki so že neštetokrat dokazali svoj pomen pri postavljanju Slovenije na kulturni zemljevid sveta. Razlog: finančna kriza. Vsi od Radia Študent do lokalnih mladinskih centrov so se znašli v situaciji, ko morajo vsako potezo upravičiti tudi ekonomsko. Smo v časih t.i. kulturnih industrij, kjer ustvarjanje kvalitetne umetnosti, izobraževanje in grajenje skupnosti ni več samo po sebi dovolj. Potrebno je gledati na denar. A medtem ko alternativci po novem iščemo rešitve na trgu, se mrežimo, brandamo, co-workamo in kickstartamo, naši mainstream kolegi še vedno uživajo državno podporo kot v zlati dobi socializma. In to ravno tisti, ki prisegajo na trg in kričijo, naj se vsi že enkrat odklopijo iz državne dude.  Žalostno, da mora na državno dudo priklopljeni umetniček kot sem jaz predavati o tržni logiki, ampak res nam očitno ni jasno. Ker za zgled popolne konkurenčnosti tako radi dajemo športnike, se za sekundo obrnimo k njim. Pri športih kjer leto za letom dosegamo mizerne rezultate, ljudje nehajo gledati tekme, sponzorji se umaknejo, država pa mora razmisliti o tem, kaj dela narobe. Morda bi bil čas, da preneha pošiljati svoje tekmovalce na mednarodna tekmovanja, ali pa najame nove trenerje in si taktiko zastavi drugače. Nima smisla biti jamajška bob ekipa. A za pop glasbenike to očitno ne velja. Po dveh desetletjih obupnih power balad in predzadnjih mest, so naša očesa še vedno uprta v Evrovizijo. Zakaj? Slovensko sodelovanje v Evroviziji je glasbena različica TEŠ 6: projekt brez prihodnosti v katerega se vsako leto meče denar, pri čemer že vnaprej vemo, da ne bo obrodil sadov. Na svoj račun pridejo vedno isti avtorji, ki poleg honorarjev in promocije pokasirajo tudi neomejeno število radijskih in TV predvajanj. Gotovo ne bodo imeli težav pri izplačilih avtorskih pravic, saj
še novic