Anton Bruckner /5/

Anton Bruckner /5/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Osredotočili se bomo na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja V zadnji oddaji o tem vélikem romantičnem skladatelju se bomo osredotočili na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja. Šele takrat je namreč doživel nekaj uspeha pri izvedbah svojih del in s tem določeno priznanje v glasbenih krogih. Te Deum in Simfonijo št. 9, svoje zadnjo in nedokončano delo, je posvetil, kot je sam zapisal »ljubemu Bogu« ; obe kompoziciji danes spadata med najodličnejša dela romantične dobe.
Anton Bruckner /4/

Anton Bruckner /4/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent. V resnici se niso znali približati vsebini njegove glasbe. In še danes je večkrat tako. Poslušalce menda najbolj prestrašijo monumentalne razsežnosti njegovih simfonij, saj vse po vrsti trajajo vsaj eno uro. Nič presenetljivega ni zato, če so že kmalu začeli njegove simfonije krajšati in prirejati, to so počeli tudi nekateri »dobronamerni« prijatelji, kot so bili Franz In Joseph Schalka ter Ferdinand Löwe – ti so s svojimi popravki približali Brucknerjevo glasbo Wagnerjevemu čutnemu zvoku. V tokratni oddaji boste zato lahko prisluhnili nekaterim stavkom njegovih simfonij, tako v prvotni kot v prirejeni obliki; oddajo pa bomo sklenili z glasbo Godalnega kvinteta v F-duru.
Anton Bruckner /3/

Anton Bruckner /3/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje – mnogo bolj kot marsikateri od njegovih sodobnikov se je tako moral boriti za svoje mesto v takratnem glasbenem svetu, pa tudi za vsakdanje preživetje. Njegovi predniki so bili kmetje in obrtniki in tudi on vse življenje ni mogel povsem zatajiti svojega podeželskega porekla; niti kot profesor v velemestnem Dunaju – po ulicah je hodil v mahedravi obleki iz grobega sukna, z gladko obrito glavo kot arhaičen lik iz davno preteklih dni. Tako v simfoničnih kot drugih delih je zato tu in tam čutiti vpliv ljudske glasbe; ob obsežnih simfonijah morda še toliko bolj zablestijo krajša zborovska in orgelska dela.
Anton Bruckner /2/

Anton Bruckner /2/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Z besedo in glasbo se bomo tokrat dotaknili njegove osebnosti in življenja – oboje je neločljivo povezano z njegovimi glasbenimi umetninami. Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Zveni zelo poetično, v resnici pa ni bilo tako – Antonu Brucknerju se je za časa življenja v Linzu namreč pripetila manija štetja in začasno se mu je omračil um. In kaj je bil vzrok? Nesrečna ljubezen, seveda, tako pogosta spremljevalka tistih, ki so se zapisali glasbi.
Anton Bruckner /1/

Anton Bruckner /1/

ARS Skladatelj tedna, 3. september ― Glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja Anton Bruckner je tokratni skladatelj tedna, glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja – nekateri ga povzdigujejo v nebo, drugi ga imajo za navadnega sleparja. Resnice pa verjetno ni v skrajnostih; ne v velikih hvalnicah, ne v brezobzirnih grajah – na koncu vse zbistri čas, ki navadno ohrani tisto, kar je vredno in dobro. Njegov opus obsega nekaj sijajnih zborovskih in komornih del, najbolj poznan pa je nedvomno po svojih simfonijah.
Leonard Bernstein /4/ Simfonije religioznosti

Leonard Bernstein /4/ Simfonije religioznosti

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Bernsteinova glasba ima veliko navdušencev in marsikateri njegova dela povezujejo z idejo religioznosti. Toda religiozni naboj navadno pripišejo le znanim Clihshestrskim psalmom in Maši. Tak pogled ne razkriva celovite mešanice glasbe in globokega religioznega nagnjenja. Drugačna srečanja s tistim drugim izraža trojica simfonij, ki vedno bivajo v okolju programske glasbe; taka glasbena govorica namiguje na stvarne dogodke in jih dopolnjuje. Simfonija št. 1 se dotika življenja preroka Jeremije. Druga simfonija orisuje človekovo duševnost v iskanju bivanjske opore. Tretja simfonija, ki gradi na sporazumevanju z Bogom, poslušalca napoti iz zemeljskega sveta in ga nato spet povleče vanj. Oddajo je pripravil Lev Fišer.
Leonard Bernstein /5/ V raziskovanju notranjih svetov

Leonard Bernstein /5/ V raziskovanju notranjih svetov

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki so ga v okviru tabora Glasbene mladine Slovenije pripravili udeleženci tečaja glasbene publicistike, obravnavamo Bernsteinova pozna dela. Posvetili se bomo religioznima skladbama: Chichestrskim psalmom, prvi kompoziciji, ki je nastala po udarni tretji simfoniji, in Maši, skladateljevemu najtehtnejšemu delu. Oddajo je pripravila Ina Puntar.
Leonard Bernstein /3/ Ameriški Kandid

Leonard Bernstein /3/ Ameriški Kandid

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Želja marsikaterega ameriškega skladatelja, navdušenega nad jazzom in popularno glasbo je bila napisati opero kot tehtno glasbeno delo, ki bi dobilo priložnost na resnejših umetniških odrih. Leonardu Bernsteinu se je leta 1953 tako ponudila priložnost, da bi uglasbil delo, ki ga je predlagala takratna znana libretistka Lillian Heilman. K ideji so jo napeljale družbenopolitične razmere takratnega časa, saj so petdeseta leta prejšnjega stoletja močno zaznamovali odnosi med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo. Različni interesi teh dveh svetovnih velesil so vodili v hladno vojno, propagando, psihološke operacije, vohunstva ter merjenja moči v tehnološkem razvoju, vse to pa je odsevalo predvsem v oboroževanju… Oddajo je pripravila Tina Strnad Fajfar.
Leonard Bernstein /2/ Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre

Leonard Bernstein /2/ Iz gledališča na filmsko platno in nazaj na koncertne odre

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva V tokratni oddaji bomo skladatelja tedna, Leonarda Bernsteina, predstavili z mojstrovinami, ki so v zlati dobi Hollywooda očarale filmsko občinstvo, skladatelju pa prinesle svetovno slavo in popularnost. Slišali boste odlomke iz Zgodbe z zahodne strani, muzikala, ki ga marsikateri prištevajo k največjim glasbenim stvaritvam, in to ne samo v okviru glasbenega gledališča, temveč vseh glasbenih zvrsti preteklega stoletja. Najprej pa vabimo k spoznavanju glasbe iz skladateljeve edine izvirne filmske partiture za film Elie Kazana Na pristaniški obali ter Treh plesnih epizod iz prvega skladateljevega muzikala V mestu. Oddajo je pripravila Jelena Grazio.
Leonard Bernstein /1/ Ustvarjalec

Leonard Bernstein /1/ Ustvarjalec

ARS Skladatelj tedna, 24. avgust ― Ob stoletnici skladateljevega rojstva Leonard Bernstein, ki ga številni poznajo predvsem v vlogi dirigenta, se nam bo tokrat predstavil kot skladatelj. Leonard Bernstein, sprva imenovan Louis, seje rodil v mestu Lawrence 25. avgusta leta 1918. Njegovi starši so bili Judje ukrajinskega rodu, ki so že pred njegovim rojstvom emigrirali v Združene države Amerike. Njihova vera je močno vplivala na kulturni in religiozni razvoj osebnosti mladega Bernsteina ter se tudi pozneje izražala v njegovih glasbenih delih. V življenju Bernsteinove družine glasba ni imela pomembne vloge, zanimanje mladega Lennyja je vzbudil šele klavir, ki ga je teta pripeljala v hišo, ko je imel deset let. Začel se je učiti klavir in je zelo hitro napredoval. Kljub očetovemu nasprotovanju glasbeni karieri je diplomiral iz klavirja na Harvardu, ob tem pa veliko nastopal, da si je z zasluženim denarjem lahko plačal študij. V obdobju študija na harvardski univerzi je spoznal skladatelja Aarona Coplanda. Ta je nanj naredil velik vtis, pogosto mu je svetoval in Bernstein ga je imel za svojega edinega učitelja kompozicije… Avtorica oddaje: Teja Turk.  
Emil Adamič, ponov. /5/

Emil Adamič, ponov. /5/

ARS Skladatelj tedna, 25. maj ― Tokrat bodo v središču pozornosti skladateljeva instrumentalna dela – zanje, se zdi, je po večini našel čas po koncu prve svetovne vojne. Morda so zato […] Tokrat bodo v središču pozornosti skladateljeva instrumentalna dela – zanje, se zdi, je po večini našel čas po koncu prve svetovne vojne. Morda so zato tudi obsežnejša. V njegovem povojnem ustvarjanju se včasih zrcali tudi zanimanje za glasbo dežel, v katerih je prebival med ujetništvom v Rusiji. Tam se je seznanil z netemperirano uglasitvijo, s posebnostmi ruske ljudske glasbe, ki se kažejo v ritmu, harmonijah in melodijah.
Emil Adamič, ponov. /4/

Emil Adamič, ponov. /4/

ARS Skladatelj tedna, 24. maj ― V 4. oddaji o Emilu Adamiču  bomo osvetlili najtežje obdobje življenja Emila Adamiča – to je bil čas prve svetovne vojne, ko se je znašel […] V 4. oddaji o Emilu Adamiču  bomo osvetlili najtežje obdobje življenja Emila Adamiča – to je bil čas prve svetovne vojne, ko se je znašel v vlogi vojaka in vojnega ujetnika. Pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1914, je sicer že slovel kot cenjen in spoštovan glasbeni umetnik. Toda nad Evropo so se začeli zgrinjati temni oblaki in vojna je tudi glasbenike potegnila v svoj vrtinec. Poleti se je Adamič še precej brezskrbno odpravil v Ostravo v današnjem Moravsko-Šlezijskem okraju, v kateri je bil organiziran kongres o reformi petja. Ko se je vrnil, pa je bil še isti dan mobiliziran in je moral z vojaki odriniti v Galicijo. Bil je skoraj prepričan, da se ne bo več vrnil v domovino, tako je vsaj pisal uredniku revije Novi akordi. Na srečo se ni zgodilo po njegovih pričakovanjih – v taborišču je celo ustanovil in vodil pevski zbor, tuji kraji pa so ga pozneje navdihnili tudi pri ustvarjanju nekaterih skladb, na primer Treh turkestanskih pesmi.
Emil Adamič, ponov. /3/

Emil Adamič, ponov. /3/

ARS Skladatelj tedna, 23. maj ― “Skladbe si stresal kar iz rokava in kadar si zabrenkal na našo narodno struno, so Tvoje pesmi zazvenele v srcih vseh poslušalcev. Ni ga slovenskega […] “Skladbe si stresal kar iz rokava in kadar si zabrenkal na našo narodno struno, so Tvoje pesmi zazvenele v srcih vseh poslušalcev. Ni ga slovenskega skladatelja, ki bi bil priljubljen pri vseh pevcih, tako ko Ti. Ni ga sporeda, na katerem ne bi bil s svojimi lepimi, iz srca privrelimi pesmicami zastopan Ti. Zgodilo se je celo, da je bilo na nekem koncertu Zveze slovenskih pevskih društev, ki ga je izvajalo 16 pevskih društev, samo Tvojih skladb več kot tri četrtine,” je Adamiča in njegovo delovanje  v prvem desetletju dvajsetega stoletja slikovito ocenil njegov prijatelj in vrstnik, prav tako skladatelj, Zorko Prelovec. To obdobje Adamičevega življenja, v katerem se je tudi poročil,  je bilo v vseh ozirih ustvarjalno in srečno. Vendar ne dolgo. Leta 1908 ga je pretresla smrt brata, ki je bil ustreljen pred ljubljansko stolnico …
Emil Adamič, ponov. /2/

Emil Adamič, ponov. /2/

ARS Skladatelj tedna, 22. maj ― Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil […] Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil povezan  vse življenje – najprej kot pevec, pozneje kot zborovodja različnih pevskih sestavov, hkrati pa že od mladih nog tudi kot avtor. Zborovska glasba bo zato prevladovala tudi v tokratni oddaji Skladatelj tedna.
Emil Adamič, ponov. /1/

Emil Adamič, ponov. /1/

ARS Skladatelj tedna, 21. maj ― Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila […] Emil Adamič se je rodil na božič leta 1877 na Dobravi pri Ljubljani, iz katere izhaja njegov rod. Družina se je čez dve leti preselila v Ljubljano in kmalu se je začel glasbeno in osnovnošolsko izobraževati – oboje pri sv. Petru, pri katerem je bil njegov oče učitelj in organist. Tako se je začela glasbena pot Emila Adamiča, skladatelja, čigar življenje in delo boste lahko spoznavali ta teden. Spominski listi, Zapuščena, Kregata se baba in devojka in suita Iz moje mladosti pa so skladbe, ki jih boste slišali v 1. oddaji Skladatelj tedna.
še novic