Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 2. april ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Zimzelene melodije

Zimzelene melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 26. marec ― George Gershwin Malo je skladateljev, ki bi napisali toliko uspešnih melodij kot jih je napisal Gershwin. Ko ga je slavni dirigent Andre Kostelanetz nekoč vprašal, koliko novih melodij se spomni vsak dan, mu je skladatelj odvrnil: “Petnajst.” Toliko smo jih izbrali tudi za današnjo oddajo »Čas, prostor in glasba«.
Nenavadne melodije

Nenavadne melodije

ARS Čas, prostor in glasba, 19. marec ― Dotik z naravo Za osmo oddajo na témo »melodije« smo izbrali nekaj skladb, za katere so skladatelji domislili nenavadne melodije. Te živijo še dandanes, ker so našle dotik z naravo. Takšnih melodij je zelo veliko. Beethoven jih je ustvaril za svojo Pastoralno simfonijo, veliko pozneje so se Francozu Olivieru Messiaenu ob proučevanju ptic pevk porodili Eksotični ptiči. Teh dveh skladb danes ne bomo predvajali, našli pa smo veliko drugih.
Melodije in romantika

Melodije in romantika

ARS Čas, prostor in glasba, 12. marec ― Uspešnice Romantika je dala melodiji poseben pomen. Nikjer ne tako kot v opernih hišah. Tam so poslušalci čakali na nove melodije. Najbolj znane so prevzeli celo poulični muzikanti. Nekatere so prišle na koncertni oder, pogosto v različnih priredbah. Nastajale so melodije, ki se jih poslušalci niso naveličali.
Melodije v barvah

Melodije v barvah

ARS Čas, prostor in glasba, 5. marec ― #ostanimodoma v melodičnemu razpoloženju Debussy, Ravel, Satie, Skrjabin in Szymanowski so razvili drugačno, novo lestvico razpoloženj. Melodije so postale bolj zastrte, a tudi pripovedne, čutne in še bogatejše. Bogastvo melodij nikoli ne bo popolnoma izčrpano. Ostalo jih je še veliko, ki si jih je treba izmisliti, jih zapisati in zapeti ali zaigrati.
Ex improviso V

Ex improviso V

ARS Čas, prostor in glasba, 27. februar ― Mojstrovanje V mestecu Zerfaliu sredi Sardinije ohranjajo ples in glasbo, ki imata sled srednjeveških plesov, zgledujočih se po tradiciji oddaljenih časov. Kako daleč sega ljudski spomin, je težko uganiti. Kar nekaj pa je odličnih skladateljev, ki so jih žive sledi spodbudile k ustvarjanju. Tarantela, sarabanda, tango in drugi plesi so polni zanimivih improvizacij, ki so spodbudili domišljijo mnogih velikih mojstrov.
Ex Improviso

Ex Improviso

ARS Čas, prostor in glasba, 20. februar ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden.
Melodije /5/

Melodije /5/

ARS Čas, prostor in glasba, 13. februar ― Melodija kot ornament - Preprosto, z navdihom Melodija je v glasbenih delih pomemben element. Vsak poslušalec si najprej zapomni melodijo, potem šele vse drugo. »Vsega drugega« pa je zelo veliko in sestavlja celovito sliko, ki zadrži razkošje glasbene umetnine tudi takrat, kadar je morda še pomembnejše in za pomnenje melodije odločilno. Včasih se melodija rodi kot preprosta, z navdihom ozarjena glasbena misel. Obstajajo pa tudi take, ki so svojo preprosto nazornost okrasile.
Vzorčki za melodijo /4/: Zvonovi

Vzorčki za melodijo /4/: Zvonovi

ARS Čas, prostor in glasba, 23. januar ― Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov […] Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov pa lahko ustvari tudi neverjetne vzorce za melodijo. V Salzburgu zvonovi dvakrat na dan zaigrajo Mozartovo melodijo. Big Ben je ena prvih londonskih znamenitosti. Zvonovi imajo svojo vlogo tudi v umetniški glasbi. Številni skladatelji so jih slišali kot sestavni del simfoničnih in opernih orkestrov.
Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

Violinski koncerti – Zvedava prihodnost

ARS Čas, prostor in glasba, 9. januar ― V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz […] V oddaji tokrat predstavljamo komorni Koncert za violino in sedem inštrumentov Slavka Osterca, zgodnji Koncert za violino in orkester Lucijana Marije Škerjanca, dva stavka iz Koncerta za violino in orkester št. 3 Blaža Arniča in prvi stavek Koncerta za violino in orkester št. 1 Philipa Glassa. Med tema je petdeset let razlike, pri čemer je naš Blaž Arnič veliko prej kot Američan Philip Glass nakazal pot, ki se je potem uveljavila po vsem svetu.
Melodije iz davnine /3/ – Tonovski načini

Melodije iz davnine /3/ – Tonovski načini

ARS Čas, prostor in glasba, 2. januar ― Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil […] Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil en sam ton, obstajajo melodije, ki se gibljejo v krogu petih tonov. Kombinacij, ki bi jih lahko izračunal računalnik, je veliko. Če bi si izmislili pravila, bi s tem omejili število kombinacij. Pa bi jih res? Oddajo tokrat posvečamo eni najstarejših znanih tradicij umetnostne glasbe, Gregorijanskemu koralu in tonovskim načinom, ki jih je ta tradicija vgravirala v glasbeno zgodovino.
Melodije /2/ – Pravoslavna liturgija Sergeja Rahmaninova

Melodije /2/ – Pravoslavna liturgija Sergeja Rahmaninova

ARS Čas, prostor in glasba, 26. december 2019 ― Tisočletna pot nove (evropske) glasbene umetnosti ima zahodno in vzhodno različico, južnjaški in severnjaški temperament. Melodije so iskale ravnovesje. Različnost jih je obdržala, lepota jih […] Tisočletna pot nove (evropske) glasbene umetnosti ima zahodno in vzhodno različico, južnjaški in severnjaški temperament. Melodije so iskale ravnovesje. Različnost jih je obdržala, lepota jih je hranila in ohranila. Tudi v Rusiji, kjer je pravoslavna liturgija presegla svoj izvor.
še novic