Poiesis, 13. julij 2015 ― s pesnikom je treba ravnati dosledno in pravično že na začetku razčistiti kako in kaj kje mu je mesto takoj na kratko z njim, kar na – ti ne se mu pustit izsiljevat četudi stoka ali milo gleda ni noben bog – je le pesnik kar bi rad, naj si zasluži dva obroka na dan, nič več kdaj pa kdaj še kak priboljšek a ne pretiravat s pijačo zmerno, ker pesniki nimajo mere kakšna pohvala ne škodi vendar previdno, da se ne prevzame paše mu glajenje (se pravi: hvala) a ne proti njegovi dlaki kritika ga običajno jezi, včasih spravlja v bes takrat tudi previdno: lahko ugrizne sicer pa ne potrebuje veliko nege pozimi malo toplote in streho nad glavo v poletni vročini vodo in senco malo nežnosti (kako in kaj je stvar okusa in presoje) pustiti mu je treba nekaj svobode – a potem spet na vrvico (metaforično povedano, seveda) jo kdaj pa kdaj zategnit, tudi do bolečine da mu vzame sapo: pesnik to potrebuje njegove poeme bodo v takih primerih bolj silovite prepričljive privrele bodo iz dna duše (ker tudi pesniki jo imajo) v sili – če se upira ali grize – tudi šus v glavo ne škodi [...]