“Gone fishing.”

Vigevageknjige, 24. julij 2015 ― Obveščamo, da bomo za kak teden, dva odložile svoje delo ter se prijazno zavrtele v senci borovcev blizu (slane) vode, osvojile kak vršac, se podale na kako dolgo nočno vožnjo ter zagrizle v kupe knjig, skrbno … Več ...
Poletna kratka zgodba (3.): Bilbao

Poletna kratka zgodba (3.): Bilbao

Airbeletrina, 24. julij 2015 ― Ženska, ki po novem skrbi za teniški klub, ju zagleda že od daleč. Sedi za mizo, ker ljudi ob tej uri ni. Pred njo je odprta knjiga. McKee: Zgodba. Moška prihajata bliže. On prihaja bliže. Začuti žilo na vratu. Vznemirjenje ji stisne grlo.

Luka Bauman: ***

Poiesis, 24. julij 2015 ― Slišim svojo kri kako žlobudra, ter teče v potokih in pravi: »Nisem samo tvoja.«   »Vem« odgovorim. Občasno to tudi praznujem. Zakaj, to je voda na moj mlin.   »Saj te dobro poznam, vem, da čistoča ni vprašljiva …«   »STOP!« tega ne govori, ker ne veš kaj vse plava not.

Marcel Proust

KEVD'R, 23. julij 2015 ― »Prisežem, gospodje, biti preveč zavesten je bolezen – resna bolezen,« je v Zapiskih iz podtalja zapisal Fjodor Dostojevski. Marcel Proust, morda najslavnejši hipohonder po Molièrovem Arganu, vsekakor ni bolehal za to vrsto bolezni, čeprav ga je pestila množica drugih. Ta nežni, uglajeni in pretirano občutljivi gizdalin je za svojo urejeno dandyjevsko zunanjostjo skrival resnega nevrotičnega… More Marcel Proust

Možnost izbire – HUXLEY, Krasni novi svet

KEVD'R, 22. julij 2015 ― Ob prebiranju antiutopije kot je Krasni novi svet bralca lahko obide sumljiv in nelagoden občutek, da je zgodovino človeštva že mogoče videti kot eno samo serijo distopij v variaciji. Sicer modernejša podzvrst znanstveno-fantastičnega žanra in reakcija na klasično dediščino utopije izhaja iz že znanih visoko tehnoloških pojavov in sosledja političnih sistemov 20. stoletja kot (bolj… More Možnost izbire – HUXLEY, Krasni novi svet

ZMEDA Z ZMedom

Špehšpilja, 22. julij 2015 ― Ko so pred kratkim na Pop TV predvajali prispevek o nesposobnosti privabljanja tujih filmskih ustvarjalcev v Slovenijo, ga je očitno nekdo na Ministrstvu za kulture slišal narobe. Namesto, da bi z davčnimi ugodnosti za tuje filmske ustvarjalce, ki bi s snemanjem na naših tleh poskrbeli tako za zaposlitve kot za razvoj tehničnih in obrtnih znanj s filmskega področja, naredil Slovenijo zanimivo filmarjem s produkcijskega stališča, jo je sklenil lastnoročno spremeniti v film. In sicer gilliamovski film, v katerem je posameznik ujet v blodnjak brezsmiselnih birokratskih predpisov in postopkov. Tak občutek dobi človek, ko prebere novi predlog tistega dela Zakona o medijih (ZMed), ki predpisuje kvote pri predvajanju glasbe na radijskih postajah, o katerem smo v tem stolpiču že govorili. Najnovejši predlog nam prinese natančno definirane kvote, ki jih morajo radijske postaje (ne rečem glasbeni uredniki, ker večina ljudi s tem nazivom – če ga radio sploh ima – ne ustreza higienskemu minimumu definicije glasbenega urednika) napaberkovati, da zadostijo zahtevam zakonodajalca. Še obvladate procentni račun? Gremo: »S predlogom zakona tudi določamo, da mora določen minimalni delež predvajane slovenske glasbe predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma (najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka člena 86.a), in slovenska glasba izvajalcev, ki niso starejši od 25 let (najmanj osmino deleža iz prvega odstavka člena 86.a). S tem ukrepom želimo spodbujati odpiranje medijskega prostora novi ter mladi in manj uveljavljeni glasbeni produkciji, ki predstavlja prihodnost slovenskega glasbenega prostora.« Super. Že vidim glasbene urednike in izbiralce glasbe, kako vsakodnevno sedijo pred tabelico in z jezikom v kotičku ustnic, od katerih kaplja pena, črnijo kvadratke pod postavkami tuje, domače nad dve leti, domače pod dve leti, domače izvajalec nad 25, domače izvajalec pod 25. Seveda bodo postavljeni pred zahtevno nalogo konstantnega preverjanja faktograf
ZaPik: Robert Walser in denar

ZaPik: Robert Walser in denar

Airbeletrina, 22. julij 2015 ― Mladen Dolar je pred nekaj leti zapisal, da je Walserjev Jakob von Gunten knjiga leta, knjiga mnogih let. Predlagamo, da postane vsaj knjiga vašega poletja: približno 150 strani je idealna dolžina plažnega romana, za povrh pa je Walser na trenutke bolj kafkast od Kafke. Kaj več bi še želeli?

Pogovor z Juretom Jakobom

Poiesis, 22. julij 2015 ― V pesmi Sajenci iz zbirke Delci dela (2013) zapišeš: »Nisem prvi, ki tu koplje luknje, a delam / kot da bi bilo lahko spet nekaj prvič.« Opis sajenja se mi zdi tudi zelo dober, nazoren opis pesniškega dela: na nek način vedno znova pišemo prvo pesem. Toda ali je temu res tako? Meni se že zdi, da je tako. Vsaka nova pesem je prva. Vedno pišemo od začetka, pa če smo pred tem napisali že sto ali pa nobene pesmi. Seveda je razlika, če imaš za sabo že sto ali pa le eno pesem. Razlika je v veščini, kontroli, izkušnji, kako se pesmi lotiti. Toda pesem sama je vsakič znova – spet prva. Stoji sama zase, na tleh, ne na ramenih prejšnjih pesmi. Kako doživljaš pri svojem pisanju razmerje med »tradicijo in individualnim talentom«, če uporabim besede T. S. Eliota? V Delcih dela v tvojo poezijo vstopi utrjena pesniška oblika sestina… Verjamem v »izbirne sorodnosti«. Seveda smo ves čas znotraj neke tradicije, vedno v nekem (literarno)zgodovinskem kontekstu. Tradicijo je treba poznati, jo ozavestiti in nenazadnje spoštovati. Med drugim nas uči tudi skromnosti, in te nima noben pesnik preveč. A vsaj od romantike naprej, ko ne znamo razmišljati več drugače kot [...]
Po knjige in na klepet

Po knjige in na klepet

Dnevnik, 22. julij 2015 ― Potem ko je Trst lani spomladi ostal brez edine slovenske knjigarne, je po dobrem letu le dobil prostor, kjer je mogoče ponovno kupiti slovensko tiskano besedo. A pred slabim mesecem odprto Tržaško knjižno središče ni le knjigarna, temveč center,...
še novic