Radio Študent, 14. september 2015 ― V ozadju diletantstva, slabih vez in nepoznanstva, je pri Kudu Samosvoj izšel prvi del pesnitev, prometejska prevetritev. V kolikor je namreč fakt, da so knjige artefakt, odložljivo mrtvo lepilo, vam ob tej bo loj zgostilo. Prvenec Troheji Matjaža Zorca, katarzičnih besed snovalca, neoromantičnega krovca, prešernih stihov razdevičevalca. Zapovedan ritem rime, prek razvojnih faz objasni, da je prosti slog za v jasli. V ospredju so prvine, ki so danes nadvse redke, saj sterilne vsakdanje rabe, so v tej zbirki stvar pozabe. Minljiva so vsa leporečja, in če nek drek na vodi plava, tu se drek ne zajebava, dvigne se ven iz povprečja. Od obdobij zgodovine, manifestov in scaline, izpostavljanja vseh -izmov, dobrodošli v svet zorcizmov. V antitezah se odstira, ta pogled na razdvojenost, na razcepljenost, zbujenost. V tem pa Zorec sam napiše:   vsa iskrenost je laganje kar je res je čisto sranje laž je dobro zlo vstajenje laž je vest vera v življenje   V bruhanju vokabularja, se zazdijo kurci in pičke, bolj kot jurčki in lisičke, in v tej kmečki primerjavi, se lahko samo vzpostavi, da si Zorec prizadeva, da generičnost mineva. V vseh fekalijah človeštva, se razkriva glas človeka, iz osame gnev se zliva, pohota ni le preobleka, željo po Ljubezni odkriva:   modro je trpko spoznanje da si živel sladke sanje ljubljeni je vedno drug skoz življenje skozi fuk   Bare Kolenc spremna beseda je napredna, dovolj jezična in vpogledna, na zavihku se poraja, zaobjame vso glavnino, brez navlake in dileme, kot nek komentar obstaja. Kar se tiče oblikovanja, so troheji zasnovani, nenaslovljeni nadaljevani, pogrezajo se v lastna stanja. Lahko so brani kot epopeja, ki preskakuje označevalca in v vas zasnuje seme talca. A vendar se kot samostojni, nadgrajujejo v hladni vojni. V nekem bolj sredinskem delu, potem ko se prebava čisti, avtor plava v nečisti misli:   čista nezavest govorca nične kritičnosti tvorca nedomišljenost nered to je strašna moč