FUKOŽITJE

FUKOŽITJE

Radio Študent, 14. september 2015 ― V ozadju diletantstva, slabih vez in nepoznanstva, je pri Kudu Samosvoj izšel prvi del pesnitev, prometejska prevetritev. V kolikor je namreč fakt, da so knjige artefakt, odložljivo mrtvo lepilo, vam ob tej bo loj zgostilo. Prvenec Troheji Matjaža Zorca, katarzičnih besed snovalca, neoromantičnega krovca, prešernih stihov razdevičevalca. Zapovedan ritem rime, prek razvojnih faz objasni, da je prosti slog za v jasli. V ospredju so prvine, ki so danes nadvse redke, saj sterilne vsakdanje rabe, so v tej zbirki stvar pozabe. Minljiva so vsa leporečja, in če nek drek na vodi plava, tu se drek ne zajebava, dvigne se ven iz povprečja. Od obdobij zgodovine, manifestov in scaline, izpostavljanja vseh -izmov, dobrodošli v svet zorcizmov. V antitezah se odstira, ta pogled na razdvojenost, na razcepljenost, zbujenost. V tem pa Zorec sam napiše:   vsa iskrenost je laganje kar je res je čisto sranje laž je dobro zlo vstajenje laž je vest vera v življenje   V bruhanju vokabularja, se zazdijo kurci in pičke, bolj kot jurčki in lisičke, in v tej kmečki primerjavi, se lahko samo vzpostavi, da si Zorec prizadeva, da generičnost mineva. V vseh fekalijah človeštva, se razkriva glas človeka, iz osame gnev se zliva, pohota ni le preobleka, željo po Ljubezni odkriva:   modro je trpko spoznanje da si živel sladke sanje ljubljeni je vedno drug skoz življenje skozi fuk   Bare Kolenc spremna beseda je napredna, dovolj jezična in vpogledna, na zavihku se poraja, zaobjame vso glavnino, brez navlake in dileme, kot nek komentar obstaja. Kar se tiče oblikovanja, so troheji zasnovani, nenaslovljeni nadaljevani, pogrezajo se v lastna stanja. Lahko so brani kot epopeja, ki preskakuje označevalca in v vas zasnuje seme talca. A vendar se kot samostojni, nadgrajujejo v hladni vojni. V nekem bolj sredinskem delu, potem ko se prebava čisti, avtor plava v nečisti misli:   čista nezavest govorca nične kritičnosti tvorca nedomišljenost nered to je strašna moč
Odraščanje na Balkanu

Odraščanje na Balkanu

Radio Študent, 14. september 2015 ― Pred poletjem sem zasledila Beletrinino novost, za katero po opisu nisem takoj dojela, kam jo umestiti – med knjige, stripe ali kombinacijo obojega. Po recenzijski izvod sem odkorakala v knjigarno na Novem trgu in pobrala trdo uplatničeno knjigo oziroma grafični roman, ki je nastal izpod peresa oblikovalke in ilustratorke Samire Kentrić. Takoj je treba povedati, da gre za avtoričin prvenec, ki je že pobral eno nagrado in sicer knjižno nagrado Motovun International Book Award 2015 v kategoriji Special Award – Society & History. To mednarodno nagrado je leta 1977 v hrvaškem Motovunu zavoljo spodbujanja mednarodnega literarnega sodelovanja ustanovilo profesionalno združenje založnikov Motovun Group Association. Kentrić je umetnica, ki je s svojim grafičnim romanom Balkanalije - odraščanje v času tranzicije dodobra izčrpala svojo avtobiografijo. Skozi lastno zgodbo je podala in osvetlila življenja nevidnih ljudi - delavcev oziroma ekonomskih migrantov in njihovih potomcev v Sloveniji. Kentrić ima izjemno talentirano roko za risbo, obenem pa zna z besedami podajati zgodbo. Iz načina, kako je oboje združila v pričujoči publikaciji, pa je razvidno, da lahko oba talenta naprej razvija tudi ločeno. Temu dodajmo še, da je pričujočo publikacijo oblikovala sama. Tako je jasno, da beremo roman zrele in multitalentirane avtorice, ki si ne dovoli naključja. Odraščanje v času tranzicije je torej ilustrirana avtobiografija, premočrtno podana in zaključena s politično angažiranimi ilustracijami. Ob jedrnatem tekstu se pretaka s simboli gosto nasičena risba. Gre za preplet komentarjev sodobne družbe ter časa, v katerem smo odraščali, ga premišljevali, torej časa, ki nas je formiral in definiral, saj je prinesel spremembe, na katere nismo imeli nobenega vpliva. Spremembe, na katere smo morali biti pozorni, ker so se v teh zanimivih časih ne le dogajale nekje drugje, pač pa so se nas direktno dotikale. Na ta način so oblikovale miselnost cele generacije, rojene v sedemde
Fosili Vodenjakov kot poezijski šepet o apokalipsi?

Fosili Vodenjakov kot poezijski šepet o apokalipsi?

Airbeletrina, 14. september 2015 ― Naslov nima kakšne posebne intrigarske pretenzije, je zgolj eno prvih vprašanj, ki se postavi ob prebiranju knjige oziroma knjižice pesmi Vodenjaki Vena Tauferja, izdani ali, ker prvič izšla famoznega leta 1986, raje znova izdani pri precej frišnem založništvu, ptujskem Zavodu Itadakimasu in njegovi knjižni zbirki Poetovina. Preden se ga nekoliko podrobneje lotim, je treba omenit minimalistično ličen knjižični izgled, z vodenjaško plavo premalana gladka belina, fino zreliefirana in predvsem brez nepotrebne marketingarske navlake, brezumne bombastičnosti, s kakršno je opremljeno toliko dandanašnjih knjig. Ne, zgolj naslovnica, osnovne informacije, pesmi in spremno besedilo.

Pogovor s Senko Marić Šarić in Alminom Kaplanom

Poiesis, 13. september 2015 ― Naj začnem pri imenu: Kaj pomeni ime Strane? Na kaj se nanaša? Do imena za portal smo prišli skozi pogovore na uredništvu, ki smo ga takrat sestavljali: Elvidin Nezirović, Adnan Žetica, Srdjan Gavrilović, Almin Kaplan in Senka Marić Šarić. Poskušali smo najti ime, ki bi bilo večpomensko, ime, ki bi asociiralo na književnost, po drugi strani (no, pa smo spet pri »straneh«) pa se nekoliko ironično nanaša na strani, ki jih ljudje neprestano zavzemajo. Strani so navzoče v vsakodnevnem življenju, priklanjanje eni strani in zavračanje druge strani je navzoče na vsakem koraku, v vseh sferah življenja, še posebej v deželi, kakršna je BiH, na izbiro strani pa najbolj pogosto vpliva naključje in ni rezultat nekega globljega premisleka. Strane tako napotujejo na razdeljenost, na dva, ki se razhajata, to je prostor brez simbioze. Hoteli smo in želeli izkoristiti, uvesti v zgodbo tako pozitivne kot negativne konotacije pomena. Tudi v svetu književnosti so navzoče strani, razdeljenost, strani, ki so se odločile, da se ne bodo dotaknile, da se bodo med sabo ignorirale (se ne bodo brale), kar pa je za ene in druge slabo, saj to ne koristi nikomur. Če vzamemo v obzir, da je naš jezik majhen jezik, majhen celo takrat, [...]

Pesniška in umetniška povezovanja 01

Poiesis, 12. september 2015 ― Z današnjim dnem objavljamo sodelovanje s spletno revijo za književnost Književnost uživo in z Zavodom za sodobne umetnosti in kulture Gulag, kar pomeni, da bomo naše sodelovanje pri različnih projektih, kot so organiziranje pesniških in drugih delavnic, vzajemno prevajanje avtorjev, skupni literarni večeri … v prihodnje še poglobili in nadgradili. Bralke in bralci Poiesis pa lahko od zdaj naprej dostopate do spletnih strani Književnosti uživo in Zavoda za sodobne umetnosti Gulag tudi s klikom na njuna loga, objavljena v nogi revije. Uredništvo spletne revije Poiesis
še novic