Nietzsche. Mihi ipsi scripsi.   

KEVD'R, 4. oktober 2015 ― Nietzsche je v razpravi Schopenhauer kot vzgojitelj – kot navaja Safranski v knjigi Nietzsche, biografija njegovega mišljenja (2010) – opisal, kako mlada duša odkrije temeljni zakon svojega pravega sebstva tako, da gre skozi niz vzornikov, pod vplivom katerih je bila. Vsak vzornik namreč deluje kot spodbujanje proti sebi. Šele tako lahko človek izstopi iz sebe… More Nietzsche. Mihi ipsi scripsi.   

Pogovor z Borisom A. Novakom

Poiesis, 4. oktober 2015 ― Tvoj pesniški prvenec Stihožitje (1977) je ena tistih pesniških zbirk, ki so najbolj vplivale na moje pesniške začetke. V zbirki si uporabil postopke, značilne za sočasno neoavantgardistično poezijo. Toda z razliko na primer od Francija Zagoričnika, ki ga je »razstavljanje besed« pripeljalo v Opus nič, si ti v poezijo vrnil »pomen« in odprl polje, v katerem se je v naslednjem desetletju izpisala poezija, ki so jo poimenovali postmodernistična. V kolikšni meri si se ob pisanju pesmi iz Stihožitja zavedal pomena svojega pesnjenja? Dragi Peter, najprej hvala za lepe besede o zbirki Stihožitje. Kot tudi sam dobro veš, je za vsakega pesnika najboljši občutek, če te nekdo, ki ga ceniš, resno in natančno bere. Pred Stihožitjem sem sicer ogromno pisal in napisal, celo sestavil tri pesniške zbirke, vendar založniške razmere v 70-tih letih niso bile rožnate, mladim pesnikom pa so bile sploh nenaklonjene. Uredniki tudi dolgo niso vedeli, »kam naj me dajo«, nisem sodil ne v ustaljene in že močno utrujene tirnice solzavo sentimentalne tradicionalne lirike ne v udarni vod avantgardističnih kameradov, s katerimi sem se sicer zelo intenzivno družil, predvsem v Šumiju, epicentru tedanjega bohemskega življenja, hipijevskih vibracij in vsakršnih uporniških skupin. Prvi urednik, ki je začutil, da je v [...]

Marko Kravos: Med intimnim zakotjem in popotniškim tveganjem

Poiesis, 3. oktober 2015 ― Na planetu Zemlja smo vsi popotniki. V osebnem življenju smo na potovanju skozi obdobja rasti – in minevanja, v družbenem pa sredi toka zgodovine: kjer tudi doživljamo vzpone in padce: rojstnemu studencu se odmikamo, kak slovenski zgodovinski preboj je vse bolj za nami, primika pa se ustje v brezbrežno morje. Navzdol gre – v vsakem smislu! – in pri tem človek ni lahkega srca. Potovanje na splavu iz lastne kože: Nič hudega, in vse prej kot dolgčas, saj je na bregovih kaj videti, spoznati! Kaj spotoma odbrati. In tudi sami smo predmet radovednosti in poželenja, včasih tudi polaščanja in slabega ravnanja. A potem, potem – na božji njivi, vse besede – same rože in venci. Tudi v naši zgodovini bodo antropologi – čez čas seveda! – uzrli sama čudežno junaška in modra ravnanja. Antropologi danes ugotavljajo, da se je civilizacija, z metafikcijo kulture in umetnosti vred, razvijala ob premikih ljudi, ob izmenjavah dobrin in izkušenj. Res? Res. Že pogled na neposredno okolje nam to sporoča: prizadetost Velenjske kotline zaradi prometnega slepega čreva je menda znana. In sosednja Tuhinjska dolina je zamrznila celo svoj narečni govor, ko skoznjo ni več tekel prometni tok. Znajo pa ti hladilniški kraji zato po starožitno [...]
dr. Sašo Dolenc - znani BEREjo in priPOROČAJO

dr. Sašo Dolenc - znani BEREjo in priPOROČAJO

Trubarjeva hiša literature, 3. oktober 2015 ― Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki s svojimi zanimivimi poljudnoznanstvenimi članki, knjigami in predavanji širi obzorja radovednim. Med drugim je urednik Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti, projekta, ki s svojimi spletnimi stranmi in drugimi dejavnostmi nadvse uspešno širi vero v čar znanosti in gradi mostove med znanjem in zabavo. Katere knjige nam priporoča? Katere so ga najbolj presenetile in spremenile ali zaznamovale njegovo razmišljanje o svetu? Kako se povezujeta filozofija in znanost?   {fshare id=1716} 
Do zadnje strani: Zoper predsodke o Alpah

Do zadnje strani: Zoper predsodke o Alpah

Dnevnik, 3. oktober 2015 ― Delo italijanskega antropologa Piera Paola Viazza o visokogorskih skupnostih je izvrsten vstop v razmeroma mlado antropologijo Alp. Njegov pretres raznih obravnav alpskih skupnosti spremeni ustaljeno podobo Alp, ki naj bi bile relikviarij starih...
Vojaški rok

Vojaški rok

Literatura v živo, 2. oktober 2015 ― Litva je uvedla obvezno služenje vojaškega roka. Zdaj mladi Litvanci med 18. in 25. letom proti svoji volji odhajajo v vojsko, trdo trenirajo svoja mlada telesa, da […]

Efe Duyan: Sem ti

Poiesis, 2. oktober 2015 ― sem ti daleč? ne zares, avtobus plus trajekt plus tramvaj   prepovedan sem ti, ne pretiravaj, v tvojem pogledu nepovratno sveže izkopan tunel   otrok sem ti, naj bo, rad sem nadloga, ko sem s tabo   nemiren se ti zdim, vem, da včasih delam težave, učiteljica   naklonjen sem ti, ne premikaj se, kot en val, ki se nagiba v drugega   noč in dan sem ti, zvita lisica omahovanja   žalosten se ti zdim, saj se nisva srečala prepozno, kajne?   težava sem zate, boš znala začeti iz nič?   prazen bel list sem ti, vonj po sveže ošiljenem svinčniku   zdaj sem ti, navdušenje pravkar popravljene ure   potem sem ti, vedno sem ti, ti sama sem ti   pojdiva sem ti, si prepričana?   bistveno vprašanje sem zate     Iz angleščine v sodelovanju z avtorjem prevedla Jana Putrle Srdić  
znani BEREjo in priPOROČAJO

znani BEREjo in priPOROČAJO

Trubarjeva hiša literature, 2. oktober 2015 ― Ker tako radi segamo po knjigah s priporočilnih seznamov, nadaljujemo s projektom Znani BEREjo in priPOROČAjo, kjer nam knjige priporočajo znane Slovenke in Slovenci. V sezoni 2015/2016 bomo za priporočila povprašali goste literarnih pogovorov Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si, ki jih v Trubarjevi hiši literature vodi Tina Košir Mazi. Vsak prvi četrtek v mesecu boste lahko z znano osebo, ki je knjige priporočila, spregovorili tudi sami in o izbranih knjigah izvedeli še kaj več. Seznami priporočilnega branja so dostopni v rubriki znani BEREjo in priPOROČAJO. {fshare id=1710}
še novic