Pesniška in umetniška povezovanja 02

Pesniška in umetniška povezovanja 02

Poiesis, 1. oktober 2015 ― Veseli smo, da vam lahko sporočimo, da ima Poiesis od danes dalje še enega partnerja in sicer Centre Culturel, Centre de Créations pour l’Enfance iz Francije, ki ga vodi Mateja Bizjak Petit. Bralke in bralci Poiesis lahko delo centra spoznate s klikom na njegov logo na naši strani. Veselimo se sodelovanja.   Uredništvo spletne revije Poiesis  

Pripombe Javne agencije za knjigo RS na Osnutek predloga ZKUASP

Javna agencija za knjigo, 1. oktober 2015 ― Na Javni agenciji za knjigo RS smo proučili Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). V zvezi s predlaganim zakonom želimo poudariti, da je bila z uveljavitvijo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 346 z dne 27. 11. 1992, str. 61), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 28). ZASP je v 36. členu opredelil pravico javnega posojanja kot pravico do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 - ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo. S temi določili je država avtorjem odvzela izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo dajanje v najem in posojanje in v zameno je bilo uvedeno knjižnično nadomestilo, kot so to predvidele tudi zgoraj omenjene direktive. V zvezi s tem JAK predlaga, da se v ZKUASP javno navede, da se zakon ne uporablja za upravljanje pravice do javnega posojanja, torej za dajanje na voljo za uporabo za omejeno časovno obdobje brez neposredne ali posredne gospodarske ali komercialne koristi, kadar se izvaja preko ustanov, dostopnih javnosti.

Pripombe Javne agencije za knjigo RS na Osnutek predloga ZKUASP

Javna agencija za knjigo, 1. oktober 2015 ― Na Javni agenciji za knjigo RS smo proučili Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP). V zvezi s predlaganim zakonom želimo poudariti, da je bila z uveljavitvijo Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 346 z dne 27. 11. 1992, str. 61), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 28). ZASP je v 36. členu opredelil pravico javnega posojanja kot pravico do ustreznega nadomestila v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 - ZUJIK), kadar se daje izvirnik ali primerek dela v rabo za določen čas, brez neposredne ali posredne gospodarske koristi in če poteka prek organizacije, ki izvaja to dejavnost kot javno službo. S temi določili je država avtorjem odvzela izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo dajanje v najem in posojanje in v zameno je bilo uvedeno knjižnično nadomestilo, kot so to predvidele tudi zgoraj omenjene direktive. V zvezi s tem JAK predlaga, da se v ZKUASP javno navede, da se zakon ne uporablja za upravljanje pravice do javnega posojanja, torej za dajanje na voljo za uporabo za omejeno časovno obdobje brez neposredne ali posredne gospodarske ali komercialne koristi, kadar se izvaja preko ustanov, dostopnih javnosti.
Nespregledano: september

Nespregledano: september

Airbeletrina, 1. oktober 2015 ― Septembra smo več časa kot za branje porabili za nostalgično oziranje skozi okno po poletju, ki je šlo. Kar pa ne pomeni, da vas ne čaka nekaj izredno zanimivega in/ali nujnega branja: o revščini v slovenskih občinah, o umetnosti ubijanja s strupi, o tem, kaj vse morajo v času družabnih medijev početi ameriški avtorji, da bi promovirali svoja dela, ter o zgodovini priporočilnega citata na zadnji platnici globalnih uspešnic, ki mu v angleščini pravimo blurb.

T. S. Eliot. Neraziskani »kontejnerji« nepesniškega, začutene misli in objektivni korelativ.

KEVD'R, 30. september 2015 ― T. S. Eliot je bil učitelj mnogim, med drugim našemu znamenitemu pesniku Tomažu Šalamunu, ki je v zbirki Poker leta 1966 v Hommage kapi stricu Gvidu in Eliotu zapisal: »Pred dvema dnevoma je umrl Eliot/ moj učitelj«. Bil je zgled naprimer tudi dramatičarki Sarah Kane, ki je svojo predzadnjo dramo Skomine[1] napisala po zgledu njegove… More T. S. Eliot. Neraziskani »kontejnerji« nepesniškega, začutene misli in objektivni korelativ.
Strastno nestrastni

Strastno nestrastni

LUD Literatura, 30. september 2015 ― Minuli četrtek je v Modrijanu na Trubarjevi potekala razprava o knjigarnah, ki je imela vse možnosti, da se izteče vsaj v tvorni inkubator izmenjave idej. Gostje Miha Kovač, najbrž […]

Roald Dahl in boj proti živim mrtvecem

KEVD'R, 30. september 2015 ― Ko sem na knjižnični pult nagrmadila zajeten kup Dahlovih knjig, mi ni ušel nekam sumničav pogled knjižničarke. Nikoli ne bom izvedela, ali jo je skrbelo, da me bo pokopala gromozanska gomila knjig, ki sem jo le s težavo spravila v nahrbtnik, ali pa se je čudila nad dejstvom, da jih je bila več kot polovica… More Roald Dahl in boj proti živim mrtvecem
ZaPik: Elke Erb in dokončnost jeseni

ZaPik: Elke Erb in dokončnost jeseni

Airbeletrina, 30. september 2015 ― Vsi, ki odvisni od kolektivnega ogrevanja drgetate po blokih, že veste - na vrata trka pozeba. Poletje se je stisnilo v ozek reženj naše zavesti, kjer prebiva snov, iz katere so narejene sanje. Vemo, kaj prihaja in vemo, da se je proti temu, kar prihaja, treba do zob oborožiti s šali, kapami, rokavicami, alkoholom in obešenjaškim humorjem. Nobene poti nazaj ni. Prihaja namreč zima. In pred našimi nogami že leži dokončna jesen.

PRESPANE NAGRADE

Špehšpilja, 30. september 2015 ― V nedeljo zvečer sem si naložil smelo obvezo. Kljub jutranjim ponedeljkovim obveznostim sem nameraval ostati pokonci pozno v noč in spremljati vsaj prvo polovico podelitve emmyjev, če že ne bi zdržal do samega konca. Pozimi mi je z oskarji to uspelo, je pa res, da sem takrat komentiral dogajanje za eno od naših televizij in so mi tam intravenozno nakapali toliko kave, da bi jo Ivan Cankar lahko vsak dan trikrat odklonil, ko bi mu jo mati prinesla v podstrešno kamrico. Tokrat kofeinskega dopinga ni bilo v igri in naporen vikend je terjal svoj spalni davek. Okrog polnoči mi je glava začela omahovati na prsni koš, tako da sem film Postali bomo prvaki sveta, s katerim sem ob možnosti ogleda za nazaj želel dočakati drugo jutranjo uro, ugasnil po petih minutah. Bom že zjutraj pogledal za nazaj, pa še premore zaradi reklam bom lahko prevrtel naprej, sem si mislil in se odpravil spat. Zjutraj je seveda sledil trenutek bridke resnice, ker mi je v omotičnem polsnu minulega večera, ko sem natuhtal ta genialni načrt, iz glave ušlo dejstvo, da moj televizijski ponudnik ne omogoča ogleda za nazaj na vseh programih in da je kanal s prenosom emmyjev med njimi. Takrat sem si za bežen hip zaželel, da bi bil France. Izmaličeni in genetsko pretežno neraznoliki France, ki ga v z vesno ovenčani grozljivki Idila, igra Lotos Vincenc Šparovec. Francetu namreč, če seveda je verjeti filmskemu napovedniku, nič ne uide. Je pa res, da je vprašanje, kako bi mi uspelo ostati budnemu do dveh zjutraj, če bi imel na kavču poleg sebe flašo ali dve Francetovega posebnega šnopca. Sicer sem se zavedal, da mi emmyji niso dokončno ušli in da se jim bom lahko po Francetovo muzal v ksiht, le da jutranji ogled ne bo tako eleganten, kot bi lahko bil, saj bom moral po spletu napaberkovati objavljene odseke. Če bi si želel priskrbeti celotno ceremonijo, pa bi lahko samo še stoično pomahal v slovo roku za oddajo te beležke. Tako v tem trenutku še nisem videl vseh humornih akrobacij, ki si jih je privoščil An

Daniel Radočaj: Genetska predispozicija

Poiesis, 30. september 2015 ― Moje ime Daniel je nastalo iz hebrejske zloženke dan-i-El, v prevodu Bog je moj sodnik. Priimek Radočaj izhaja iz ogulinsko-modruške doline, iz rado-čajati ali v prevodu odpočivati se. Radočaj je pradedov osebni vzdevek, porogljivega značaja – len, ne mara delati. V Republiki Hrvaški obstajajo celo tri istoimenske vasi, izmed katerih je matična tista v Karlovaški županiji. Niti v eni izmed njih ni trgovine, obrtne delavnice ali podobnih pravnih organizacij, ki bi s čimerkoli spominjale na DELO. Ona pa še naprej pričakuje da bo ta Radočaj dvignil rit s kavča, se odtrgal od ponovitve včerajšnje serije in ji pomagal (v nedeljo!) pospraviti stanovanje. Da zato ni niti najmanjše možnosti, ve celo Bog. Kot je bilo povedano, On je moj sodnik! 11.11.2010 *podatki o priimku Radočaj so vzeti iz knjige »Stari rodovi Ogulinsko-modruške udoline« – Hrvoje Salopek, Matica hrvatska – Zagreb, 1999   Prevedel Peter Semolič
še novic