A. CAMUS: Filozofija absurda

A. CAMUS: Filozofija absurda

KEVD'R, 9. november 2015 ― Novinar, pisatelj in filozof Albert Camus se je rodil v Alžiriji leta 1913 in je edini pravi predstavnik filozofije absurda, saj se s svojo miselnostjo odmika od eksistencializma. Tujec in njegova spremljajoča teoretska razprava, ki je izšla po romanu Mit o Sizifu, sta sicer nastala ob Husserlovi fenomenologiji in ob eksistencialnih mislecih – Kierkegaardu, Heideggerju, Jaspersu… More A. CAMUS: Filozofija absurda
James Bond: Svoj edini sovražnik

James Bond: Svoj edini sovražnik

Airbeletrina, 9. november 2015 ― Priznajmo, od serije filmov o Jamesu Bondu nismo nikoli pričakovali zares globokih raziskav človeške psihe in drugih neumnosti, ki filmom tega tipa pač ne pritičejo. James Bond je bil vedno neke vrste Misija: Nemogoče z več šarma in stila (oziroma alkohola in seksa). Casino Royale, nekakšen soft reboot franšize, je zato še toliko bolj pozitivno presenetil s svojo skoraj mladostniško podobo glavnega junaka hkrati z vsemi tegobami, ki ga mučijo. Tudi nadaljevanji Kvantum sočutja (sicer približno toliko nerazumljiv kot njegov naslov) in Skyfall sta se uspešno spopadali s temami izdaje, maščevanja, zvestobe in kar je še tega, kar je Bonda vračalo v okvirje resničnosti.

Niels Hav: Moje fantastično pero

Poiesis, 9. november 2015 ― Najraje pišem z rabljenimi pisali, ki jih najdem na ulici, ali s promocijskimi kuliji, ki jih dobim od električarjev, na bencinskih črpalkah ali v banki. Ne le zato, ker so poceni (zastonj), predstavljam si, da bo takšno orodje moje pisanje zlilo z industrijo, z znojem veščih delavcev, s pisarnami javne uprave in s skrivnostjo vsega bivanja.   Nekoč sem pisal pikolovske pesmi z nalivnikom – čisto poezijo o skoraj ničemer, a zdaj raje serjem solze in smrkelj na papir.   Poezija ni za mehkužneže! Pesem mora biti vsaj toliko iskrena kot indeks Dow Jones – zmes resničnosti in čistega blefa. Pa ne da je kdo postal preveč občutljiv za to? Komajda.   Zato budno spremljam trg obveznic in pomembne dokumente. Borza pripada resničnosti – tako kot poezija. In prav zato se veselim kemičnega svinčnika iz banke, ki sem ga našel neke temne noči pred zaprtim kioskom. Čisto rahlo zaudarja po pasji scalnici in fantastično piše.   V sodelovanju z avtorjem iz angleščine prevedel Peter Semolič

Pogovor s Keshabom Sigdelom

Poiesis, 8. november 2015 ― Priznati moram, da ne vem kaj dosti o nepalski poeziji, zato bi rad najin pogovor začel kar na tej točki. Ali mi lahko opišeš, katere so glavne značilnosti sodobne nepalske poezije? Nepalska poezija je bila na svojem začetku močno zaznamovana s tradicijo sanskrtskih tekstov. To vzhodno literarno tradicijo se smatra za najstarejšo literarno tradicijo na svetu in večina tukajšnjih književnosti, kamor lahko vključimo nepalsko, indijsko in bengalsko književnost, je bila močno vplivana s strani sanskrtske tradicije, saj ne nazadnje vsi ti jeziki izhajajo prav iz sanskrta. Nepalska poezija se prične z nabožnimi pesmimi, imenovanimi »bhakti«. Lep del teh tekstov je jemal za osnovo hinduistične religiozne spise. Kasneje, ko je šla dežela skozi proces unifikacije, to je bilo v drugi polovici osemnajstega stoletja, in je Nepal postal moderna država, se je nabožno pesništvo umaknilo nacionalnemu, narodnostnemu pesništvu, za katerega so značilni heroični in patriotski motivi ter teme. Angleško nepalska vojna, ki je potekala med Britansko vzhodnoindijsko družbo in Nepalom v prvi četrtini devetnajstega stoletja, je še okrepila tovrstno pisanje. Tradicija nabožnega pesništva in tradicija nacionalnega in heroičnega pesništva sta potem za dolgo prevladali v nepalski poeziji. Nepal se je šele proti sredini dvajsetega stoletja, praktično po dekolonizaciji okoliških dežel (Nepal sam [...]
Poročilo s filmskega večera DŠPK: Ogled filma Gaslight (Lara Paukovič)

Poročilo s filmskega večera DŠPK: Ogled filma Gaslight (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 8. november 2015 ― V torek, 3. novembra, je Trubarjeva hiša literature gostila prvega v seriji filmskih večerov, ki jih organizira Društvo študentov primerjalne književnosti in katerih rdeča nit je letos dvojina, toda ne le v smislu partnerskih odnosov, temveč v smislu medčloveških odnosov nasploh. Prvi film iz niza, klasika Gaslight z Ingrid Bergman v glavni vlogi, v ospredje sicer postavlja partnerski odnos, a kot bomo videli, ne gre za zdravo zvezo, temveč patološki odnos, v katerem ena od oseb drugo načrtno peha v blaznost. To početje se po filmu – oziroma po drami iz leta 1938, na podlagi katere je bil film posnet – celo imenuje gaslighting.
Biotehnologijo (in koktajle) ljudem!

Biotehnologijo (in koktajle) ljudem!

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 7. november 2015 ― Robertina Šebjanič: DNK koktajl Tea Hvala in Small but dangers: Svetovi drugih Petek, 27. november 2015, CMAK Cerkno  FOTOGRAFIJE Z DOGODKA (Facebook) Kakšen bi bil svet, v katerem bi se biotska raznovrstnost večala s pomočjo evolucije in biotehnologije, če slednje ne bi vodila želja po dobičku, temveč cela vrsta umetniških, kulinaričnih in drugih vzgibov,
še novic