Strah je votel, okrog ga pa nič ni

Strah je votel, okrog ga pa nič ni

Knjige pomagajo ..., 26. januar 2016 ― Oscar Wilde: Cantervilski duh. Ljubljana: Vale-Novak, 2002.Piše: Urška Orešnik Da v bralnem krožku beremo raznoliko, in da obenem pri izbiri upoštevam tudi bralne okuse sodelujočih, v bralni sezoni 2015/16 beremo po principu v zadnjem času priljubljenih bralnih izzivov. Brali smo že recimo mladinski roman, ki ga je vredno prebrati, pa "knjigo za dušo", spomine ... decembra pa smo odkljukali delo, starejše od 100 let. Naša sobralka je namreč predlagala drobceno knjižico, prvo objavljeno delo Oscarja Wilda, Cantervilski duh. Kratko branje za z drugimi opravki nabit december. Že iz prvih strani veje živahen, odličen smisel za humor, ki nakazuje na očitno Wildovo genialnost. Tistih nekaj, ki srečanja bralnega krožka kljub močnim nalivom ni želelo zamuditi, se nas je enoglasno strinjalo, da gre za odličen prikaz nasprotnosti med dvema družbama, med romantičnimi Angleži, ki še vedno verjamejo v duhove in znova in znova vznikajoče krvne madeže na stoletja starih preprogah, in Američane, ki svet dojemajo s puritansko treznostjo in racionalnostjo.  Ne glede na vse možne inovativne načine, s katerimi se duh trudi prestrašiti nove naseljence dvorca, nikakor ne uspe. Namesto da bi sejal strah, se koncu koncev sam boji prefriganih stanovalcev in popolnoma resignira. Kljub vsemu ima zgodba za bralca spravljiv konec, nastali konflikt nazadnje razreši najmlajša, z racionalističnim pogledom neonesnažena in uvida sposobna dušica.  Ilustracije, ki so krasile prvo izdajo zgodbe leta 1887.   A ključna ugotovitev, ki še potrdi dejstvo, da je ta mala, drobna knjižica obvezno branje, pa je tisto ne tako očitno sporočilo, ki pa se ga gotovo vsi spominjamo iz svojega otroštva v obliki rekla, da je strah votel, okrog ga pa nič ni ... Z dolgo tradicijo grozljivih zgodb obremenjena angleška duša, bodisi resničnih poročil o človeški krutosti bodisi popolnih kreacij domišljije, take ljudske modrosti o ničnosti strahu pač ne more spr

Jaka Železnikar: High Muck a Muck: Playing Chinese

Poiesis, 26. januar 2016 ― Delo High Muck a Muck: Playing Chinese so njegovi avtorji in avtorice označili za interaktivno pesem. Kar po svoje tudi je, a je hkrati tudi več kot to. Gre za obsežno interaktivno spletno delo večje skupine avtorjev, ki preko poezije, najdenih in ustvarjenih zvočnih ter video posnetkov, zvoka, glasbe, ilustracije … podajajo zgodbo o nekdanjem in sedanjem priseljevanju Kitajcev v Kanado. Delo je bilo prvič predstavljeno 4. julija 2014 v Kanadi. Pred nekaj dnevi je delo prejelo glavno nagrado New Media Writing Prize za leto 2014. Četudi prej antologija kot zgolj pesem, in četudi več kot le pesem, zanimivo spletno, interaktivno branje brez vnaprej določene poti med posameznimi fragmenti povedanega.
Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo

Cvetka Lipuš: Kaj smo, ko smo

ARS Izšlo je, 25. januar 2016 ― Pesnica Cvetka Lipuš se je s svojimi doslej objavljenimi pesniškimi zbirkami predstavila in uveljavila kot prepoznavna in vendar samosvoja avtorica. Pred časom smo v Literarnem nokturnu že slišali njene pesmi iz njene takrat še neobjavljene zbirke Kaj smo, ko smo, potem je zbirka tudi izšla pri Študentski založbi in nam tudi tako predstavila pesnico v […]

Vid Sagadin Žigon: Jaz

Poiesis, 25. januar 2016 ― Ideja sence ki se je prenesla na površino tvojega obraza je brez iluzije Jaza.   Odvrgla je čipke s prividnega telesa slekla je kožo navideznosti sezula je čevlje lažnih konceptov in se bosih stopal predala plesu Niča.   Njeno Sonce je v zenitu časa njeno srce leži v naročju vetra njene sence se kopajo v svitu.   Njeni metulji preletavajo trenutek namenjen podobi ki je ena sama onstran podob ki slepijo pogled.   Da ne more videti čez sebe.   Njene oči se obračajo vase in sanjajo o sebi v sobi sebstva brez vrat in oken brez umetnih svetil ki se grejejo v varljivi svetlobi.   Padajo v brezdanjost nikogaršnjega zrkla njihov vzhod je zahod za navpična obzorja podvojenih smrti.   Ne moreš jih preglasiti s svojimi trpečimi glasovi lahko le krikneš vanje z radostjo Biti.   Ne bojo se sesule pa čeprav so iz peska ki polzi po uri dneva.   Ne bojo se usule kot cvetni listi z otrple kože drhtečega dotika.   Nekoč bodo vstale brez tujega telesa in te upognile v nebo ki ne bo več tvoje.   Odrekle bodo ubogljivost tvoji silhueti in na hrbtni strani tvojih porazov izrisale nov obraz.   Z eno samo [...]
19. stoletje: ženska vs. moški

19. stoletje: ženska vs. moški

KEVD'R, 25. januar 2016 ― Leta 1888, ko je August Strindberg svetu ponudil Gospodično Julijo in je do znamenite in do žensk žaljive ter pristranske Weiningerjeve študije spolov Spol in značaj manjkala več kot dekada, so bila v razmahu različna ženska gibanja, katerih začetniki so bili akterji predvsem kulturno-umetniškega življenja. Strindberg je naturalist in obravnavano delo je podnaslovljeno kot naturalistična… More 19. stoletje: ženska vs. moški
Finančna kriza – resnična zgodba

Finančna kriza – resnična zgodba

Airbeletrina, 25. januar 2016 ― Film Velika poteza, ki je te dni prišel v naše kinematografe, je pripoved o finančni krizi leta 2007, tisti, ki skoraj desetletje kasneje še vedno ni končana, nasprotno, na obzorju se zarisujejo že nova strmoglavljanja borznih indeksov. Ampak kaj ta sploh pomenijo, kaj je finančna alkimija, ki je kljub oprijemljivim socialnim posledicam ni mogoče preprosto razumeti, kaj šele razložiti. Velika poteza, posneta po predlogi istoimenske knjige Michaela Lewisa, si za svoj osrednji cilj zada natanko to.
še novic