V iskanju boljšega življenja

V iskanju boljšega življenja

LUD Literatura, 10. september 2017 ― Z Diano sva si to poletje razbijali glavo prav s tem vprašanjem. Kdaj greš zdoma in zakaj? In nekako sva se strinjali, da je odhod, pa če so gospodarske razmere še tako obupne (če človeka torej od doma ne prežene vojna!), smiselen le, če greš, da bi svojim otrokom zagotovil boljše življenje.
Zgodbe, basni, utrinki: mikropripovedi

Zgodbe, basni, utrinki: mikropripovedi

Konteksti (Tomaž Bešter), 10. september 2017 ― Moderni klasiki so zbirka za posebne okuse. Z njimi odkrivamo nova prostranstva občasno povsem norih in nepričakovanih jezikosukov; v besedilih povsem neposredno ali skozi neusahljivo moč metafore sunkovito brcajo zaspane v globlji pogled na to, kar je. Zbirka, ki ne izbira sredstev. In v to izvirnost se je natisnil tudi prevod Augusta Monterrosa. Monterroso je slavni gvatemalski pisatelj, ki je štedil z besedami, nikakor pa s pomeni. To je avtor, ki je napisal najbrž najkrajšo kratko zgodbo vseh časov. Roberto Bolaño, ki smo ga v isti zbirki brali v 2666, je v četrtki točki Nasveta o umetnosti kratkih zgodb zapovedal, da je potrebno brati Augusta Monterrosa (poleg nekaterih drugih). Izbor kratkih in še krajših zgodb v Zgodbe, basni, utrinki, prinaša posebne in raznolike vpoglede v avtorjevo ironično izpraševanje sebe, svoje pisateljske poklicanosti, geografske (ne)določenosti, političnosti in preko razgibane moči vpliva kratkost teh zgodb, tudi neusmiljeno kritičnost do družbe in morale.Izbor ponuja zgodbe iz različnih ustvarjalnih obdobij Augusta Monterrosa: Zbrana dela (in druge zgodbe) (1959), Črna ovca in ostale basni (1969), Nenehno gibanje (1972), Čarobna beseda (1983), Črka E (1987), Iskalci zlata (1993), Krava (1998). Zbirke si torej sledijo kronološko.V prvi zbirki na prvem mestu stoji zgodba, ki jo je potrebno prebrati. Pa tudi, če nato ne preberete ničesar več. Za moj okus nekaj najboljšega, kar mi je doslej kratka zgodba ponudila. Gre za izjemno znano in upravičeno slavljeno zgodbo Mister Taylor. To je zgodba o Percyju Taylorju, ki je ob Amazonki naletel na poslovno priložnost, ko je po spletu naključij od Jibaro Indijancev prejel glavico - majhno človeško glavo, ki so jo ti indijanci po posebnem postopku zmanjšali in je bila tako primerna za dar ali spominek. Zagotovo primeren ornament za vsako stanovanje, čigar prebivalci dajo kaj nase. Tako je razmišljal predvsem Percyjev stric, ko je dobil takšno glavico v dar iz pragozda. In ideja je bila rojena.

Odziv predsednika strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na očitke o diskriminatorni obravnavi ŠKUC

Javna agencija za knjigo, 8. september 2017 ― Strokovna komisija JAK za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture je v letošnjem razpisu za program usposabljanja založniških in knjigotrških delavcev obravnavala pet vlog, med njimi tudi prijavo društva ŠKUC iz Ljubljane. Glede na zmanjšana sredstva za ta program v celoti (v primerjavi s prejšnjimi leti) je sredstva med prijavitelje razdelila v ustrezno zmanjšanem obsegu. Pri tem je striktno upoštevala zgolj profesionalne kriterije za delitev sredstev, ki jih je sprejela JAK in ki med drugim upoštevajo tudi »Pomen in vlogo kulturnega projekta za krepitev slovenskega založništva oz. knjigotrštva, krepitev poklicnih kompetenc zaposlenih na področju založništva in knjigotrštva ter dvig kakovosti in prodaje izdanih knjig in revij«. In prav pri tem kriteriju je komisija v vlogi prijavitelja ŠKUC – v primerjavi z drugimi prijavitelji – ugotovila manjši obseg odmevnosti in vplivnosti njihovega prijavljenega programa na krepitev slovenskega založništva oz. knjigotrštva in nekoliko ožje segajoči vpliv na dvig kakovosti in prodaje izdanih publikacij, kot ga je bilo moč ugotoviti pri drugih prijaviteljih. In zgolj zato je komisija vlogi ŠKUC dodelila nekaj manj sredstev od zaprošene vsote, nikakor pa je pri odločitvi niso vodili kakšni drugi kriteriji, na primer, verska, nacionalna, svetovno-nazorska ali spolna usmerjenost in pripadnost, zato vsakršne tovrstne insinuacije s strani prijavitelja, ki mu – tako kot nobenemu drugemu letošnjemu prijavitelju – niso bila odobrena v celoti zaprošena sredstva, kategorično zavrača. Jaroslav Skrušný,predsednik strokovne komisije za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture JAK RS
Koga je strah slovenščine?

Koga je strah slovenščine?

Airbeletrina, 8. september 2017 ― Pred poldrugim desetletjem sem na tržaški univerzi poslušal predavanja iz slovenskega jezika prof. dr. Majde Kaučič - Baša. Bili smo ena prvih generacij, ki smo predavanja imeli v materinščini, saj je bilo slovenskim študentom treba do pred nekaj leti slovensko slovnico in književnost, ki ju je predaval slovenski predavatelj, poslušati – v italijanščini. Na Primorsko in v Trst sta profesorico iz Prlekije pripeljali ljubezen in poklicna strast do slovenskega jezika.
Do zadnje strani: Drugačnost kot zgled

Do zadnje strani: Drugačnost kot zgled

Dnevnik, 8. september 2017 ― Letošnja desetnica, nagrada za najboljše otroško ali mladinsko delo, je pripadla mladinskemu romanu Kit na plaži avtorja Vinka Möderndorferja. Po romanu Kot v filmu, ki je prejel tudi nagrado zlata ptica, je to druga desetnica za tega vsestranskega...
še novic