Slovenija bo častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022

Slovenija bo častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022

Javna agencija za knjigo, 20. februar 2018 ― Država gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2022 je tudi uradno potrjena: 20. februarja 2018 so minister za kulturo Anton Peršak, Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma in Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS ob prisotnosti številnih predstavnikov slovenskih književnih in kulturnih krogov s pogodbo zapečatili nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu (19.–23. oktober 2022). Anton Peršak, minister za kulturo Republike Slovenije, je ob tej priložnosti med drugim izpostavil: »Slovenska vlada in slovenska kulturna javnost razumeta odločitev, da se slovenska književnost in Slovenija kot država z bogato kulturo in še posebej s kakovostno književnostjo vseh zvrsti in dolgo tradicijo bogate ustvarjalnosti na tem področju predstavi na Frankfurtskem knjižnem sejmu kot izjemno priložnost, da lahko zlasti nemško govoreči in tudi širši kulturni javnosti predstavimo ustvarjalne dosežke in potenciale slovenske književnosti, ki ima od začetkov v srednjem veku in zagona ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja ključno konstitutivno vlogo, kar zadeva razvoj in obstanek naroda, jezika in ne nazadnje vzpostavitev samostojne države, v 21. stoletju pa v vseh zvrsteh in žanrih dosega izreden tako količinski kot kakovostni razcvet.« »Literatura ima v Sloveniji zgodovinsko gledano izjemno vlogo. Trideset let po tem, ko so slovenski intelektualci in avtorji s »pisateljsko ustavo« ustvarili podlago za ustavo samostojne države Slovenije ob razglasitvi odcepitve od Jugoslavije leta 1991, bo priredila Slovenija svoji literaturi in kulturi veličastno slavje v Frankfurtu,« je povedal Juergen Boos ob podpisu pogodbe. »Tukajšnja literarna scena je zelo živahna in daleč presega državne meje. Navdušen sem tudi nad tem, kako pomembna je v Sloveniji poezija. Zelo se veselimo nastopov slovenskih avtorjev, umetnikov in založnikov v Frankfurtu in skupaj z njimi bomo odkrivali zgodbe Slovenije.« Renata Zamida, direktorica Javne agencije

Smer Frankfurt

Dnevnik, 20. februar 2018 ― Kulturni minister Anton Peršak in direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida bosta danes z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgnom Boosom tudi uradno podpisala pogodbo o izvedbi projekta Slovenija, častna gostja knjižnega sejma v...
Zapiski o kritiški dejavnosti

Zapiski o kritiški dejavnosti

Literatura v živo, 19. februar 2018 ― Dandanes smo priča opazni spremembi, povezani s kritičnim mišljenjem, in sicer v obliki široko razširjene uporabe družbenih omrežij. Ali je, kar se tiče širjenja dobre literature, bolje napisati dolgo, prodorno recenzijo, esej o knjigi, in jo objaviti v prestižni literarni reviji, ki ni prisotna na spletu, in imeti sedem ali osem bralcev (skupina, ki vključuje avtorja knjige in njegovega založnika), ali pa skenirati platico knjige in jo objaviti na svoji Facebook strani z besedilom pod sliko, ki pravi »Ta knjiga je sijajna!« in dobiti 75 »všečkov«?

Call for Applications for the CEI FELLOWSHIP FOR WRITERS IN RESIDENCE for the year 2018

Vilenica, 19. februar 2018 ― Call for Applications for the CEI FELLOWSHIP FOR WRITERS IN RESIDENCE for the year 2018 awarded by the CENTRAL EUROPEAN INITIATIVE in co-operation with the SLOVENE WRITERS’ ASSOCIATION within the Vilenica International Literary Festival Overview The CEI Fellowship for Writers in Residence is an award aimed at encouraging cross-border cooperation and promotion in the field […]
Tisto

Tisto

Airbeletrina, 19. februar 2018 ― Ko sem včeraj v eni homogeniziranih stlouiških pivnic v polmraku spremljala, kako je HBO premierno predstavil Atomic Homefront – dokumentarec o odlagališču jedrskih odpadkov, ki so nastali kot stranski (pravzaprav bistveni, a to je že druga zgodba) proizvod projekta Manhattan, nato pa po urah malomarne nočne vožnje pristali na severnem robu predmestji naše provincialne metropole, sem se nehote spomnila na to
Lajf

Lajf

Radio Študent, 18. februar 2018 ― Ob prebiranju literariziranih biografij, ki svojo snov črpajo iz življenja bolj ali manj znanih ljudi iz različnih področij, ustrojev in družbeno-kulturnega časa, se pojavi vprašanje, če ne že kar problem, kako življenje nekoga ubesediti in kaj je sploh namen tako zastavljenega literarnega dela.
še novic