Zgodbe z več vprašanji kot odgovori

Zgodbe z več vprašanji kot odgovori

Airbeletrina, 5. december 2018 ― Francoska pisateljica in dramatičarka Marie Ndiaye slovi kot neprekosljiva virtuozinja francoščine, ki se podaja na kompleksna psihološka raziskovanja, zasidrana v vsakdanjo, celo banalno stvarnost, obenem pa se v njihovo upovedovanje običajno vpletajo elementi fantastičnega. Prevedeni so njeni romani Rosie Carpe (prev. Saša Jerele), Tri močne ženske (prev. Suzana Koncut, zanj je prejela Goncourtovo nagrado) in Ladivine (prev. spodaj podpisana) ter drama Hilda (prev. Suzana Koncut), ki je bila uprizorjena v Prešernovem gledališču v Kranju, med letošnjim knjižnim sejmom pa smo si lahko v Slovenski kinoteki ogledali tudi f
Sergio Bonelli: italijanski stripar in založnik – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Sergio Bonelli: italijanski stripar in založnik – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 5. december 2018 ― V torek, 4. decembra, je v Trubarjevi hiši literature v okviru Tedna italijanske kulture v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana potekalo predavanje o italijanskem striparju Sergiu Bonelliju. Predavala je Pia Nikolič, ki sicer vodi cikel Vzeto s police (o stripih, ki si jih je mogoče sposoditi v ljubljanski knjižnici), tokrat pa je šlo za stripe, ki jih bolj najdemo po trafikah. Pri nas je popularna njegova založba Sergio Bonelli Editore, ki jo je sicer ustanovil njegov oče Gian Luigi Bonelli. Slednji je leta 1948 ustvaril Texa Willerja, ki še danes izhaja v 15000 izvodih mesečno in je najbolj prodajan strip v Italiji (drugi najbolj prodajani pa je Dylan Dog z 12000 izvodi mesečno). Založba je ustanovljena leta 1940, leta 1948 začne poleg Texa izhajati tudi strip Occhi cupo, ki pa se ni obdržal, ker je bil buržujski junak, ironično pa računajo ravno z njim na večji uspeh. Še en razlog za uspeh Texa je verjetno to, da je izhajal v malem formatu, ki je bil cenejši in primeren za v žep delavske halje, in se po založbi imenuje Bonnelliana. Sergio debitira leta 1957 z epizodo Verdugo Ranch, od leta 1961 pa do danes pa ustvarja Zagorja. Kasneje od očeta prevzame Texa in leta 1990 ustvari serijo River Bill ter od očeta prevzame tudi založbo. Vsi stripi založbe so sicer zelo uspešni pri moški populaciji, ženske pa se težko identificirajo z njimi zaradi čudnega dojemanja ženskih likov. Karakterji so tako uspešni zato, ker nastanejo v času vzpona superjunakov v ZDA in jih v tem prostoru dejansko zasenčijo, to je tudi eden izmed razlogov, da so dobro sprejeti v Jugoslaviji, ki vse ameriško precej zavrača.
Sergio Bonelli: italijanski stripar in založnik – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Sergio Bonelli: italijanski stripar in založnik – Pia Nikolič (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 5. december 2018 ― V torek, 4. decembra, je v Trubarjevi hiši literature v okviru Tedna italijanske kulture v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana potekalo predavanje o italijanskem striparju Sergiu Bonelliju. Predavala je Pia Nikolič, ki sicer vodi cikel Vzeto s police (o stripih, ki si jih je mogoče sposoditi v ljubljanski knjižnici), tokrat pa je šlo za stripe, ki jih bolj najdemo po trafikah. Pri nas je popularna njegova založba Sergio Bonelli Editore, ki jo je sicer ustanovil njegov oče Gian Luigi Bonelli. Slednji je leta 1948 ustvaril Texa Willerja, ki še danes izhaja v 150000 izvodih mesečno in je najbolj prodajan strip v Italiji (drugi najbolj prodajani pa je Dylan Dog z 120000 izvodi mesečno). Založba je ustanovljena leta 1940, leta 1948 začne poleg Texa izhajati tudi strip Occhio cupo, ki pa se ni obdržal, ker je bil buržujski junak, ironično pa računajo ravno z njim na večji uspeh. Še en razlog za uspeh Texa je verjetno to, da je izhajal v malem formatu, ki je bil cenejši in primeren za v žep delavske halje, in se po založbi imenuje Bonnelliana. Sergio debitira leta 1957 z epizodo Verdugo Ranch, od leta 1961 pa do svoje smrti ustvarja Zagorja. Kasneje od očeta prevzame Texa in leta 1990 ustvari serijo River Bill ter od očeta prevzame tudi založbo. Vsi stripi založbe so sicer zelo uspešni pri moški populaciji, ženske pa se težko identificirajo z njimi zaradi čudnega dojemanja ženskih likov. Karakterji so tako uspešni zato, ker nastanejo v času vzpona superjunakov v ZDA in jih v tem prostoru dejansko zasenčijo, to je tudi eden izmed razlogov, da so dobro sprejeti v Jugoslaviji, ki vse ameriško precej zavrača.
Zgodba in zabava leta

Zgodba in zabava leta

Airbeletrina, 4. december 2018 ― Dobro leto potrebuje dobro zgodbo. Airbeletrina je tudi v letu 2018 razpisala natečaj za najboljšo. V četrtek, 13. decembra, bomo ob 20.00 v kavarni SNG Drame lahko prisluhnili najboljšim petim, nato pa nazdravili zgodbam, ki jih je pisalo leto 2018 – in tistim, ki prihajajo v 2019.
Krokodil v mulju, 1

Krokodil v mulju, 1

LUD Literatura, 4. december 2018 ― Zdelo se mi je, da me je tišina, ki se je zgoščala okoli mene, iztrgala iz domačega okolja, vrveža, projektov, dogajanja. »Kaj če mi ne bo uspelo sprejeti tega miru?« me je prešinilo.
Suspirium, ergo sum

Suspirium, ergo sum

Airbeletrina, 3. december 2018 ― Skozi zadnja vrata stavbe sem stopila s solznimi očmi in odporom, orjaškim kakor Afrika. Kot pritiče športnim dvoranam, je bil strop hodnika nizek, stene kovinsko sive, na težkih vratih pa razen »samo za zaposlene« ni bilo nobenih oznak; vemo, da so bili v socializmu zgrajeni objekti vselej zgolj tesnobni, redkeje pa paternalistični. Sledila sem drugim dekletom, ki so se v labirintu znašle bolje od mene – najverjetneje zato, ker jih ni ovirala plašna duševnost –, in naposled le pristala na klopi ženske slačilnice. Na moji levi je žvrgolela gruča slečenih najstnic, na moji desni pa peščica, ki je nase v hitchcockovsem ludilu (#frenzy) vlekla pajkice in majice, dobro pa se spomnim še upornice, ki si je – na regijskem tekmovanju v skoku v višino - razpuščala na glavi visoko ovite dreadlockse. V prostoru je kraljeval vonj ženskega znoja, pomešan z esenco postanih sendvičev, umedenih banan in urina, saj so mnoge lulale pod skupnimi tuši (kaj, človeku se pač mudi). Ukleščila sta me kortizol in adrenalin,
Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

ARS Izšlo je, 3. december 2018 ― »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico« »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor njenih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je Jana Unuk, ki bo knjigo tudi predstavila.
Vesna Lemaić: Dobrodošli / Sandra Erpe: Prtljaga / Velibor Čolić: Sarajevski omnibus / Jacques le Rider: Dunajska moderna in krize identitete

Vesna Lemaić: Dobrodošli / Sandra Erpe: Prtljaga / Velibor Čolić: Sarajevski omnibus / Jacques le Rider: Dunajska moderna in krize identitete

ARS S knjižnega trga, 3. december 2018 ― V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili kratkoprozno zbirko Vesne Lemaić Dobrodošli, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sandre Erpe Prtljaga, romanu […] V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili kratkoprozno zbirko Vesne Lemaić Dobrodošli, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sandre Erpe Prtljaga, romanu Veliborja Čolića Sarajevski omnibus in monografiji Jacquesa le Riderja /izg. Ridéja/ Dunajska moderna in krize identitete. Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Katarina Mahnič in Gregor Podlogar.
Eva Markun: Menažerija (poročilo z dogodka)

Eva Markun: Menažerija (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 3. december 2018 ― V ponedeljek, 3. decembra, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o kratkoproznem prvencu Menažerija Eve Markun, ki je leta 2017 izšel pri JSKD v zbirki Prvenke, v kateri izhajajo prvenci zmagovalk in zmagovalcev literarnega natečaja Urška. Knjiga je dobila tudi nagrado novo mesto short in nagrado za prvenec slovenskega knjižnega sejma. Pogovor je vodila Jedrt Jež Furlan, ubrana dvojica pa je poleg literature spregovorila tudi o čebelarstvu in okoljevarstvu.
še novic