Kjer je bilo suženjstvo polog za svobodo

Literatura v živo, 19. september 2022 ― Vsaka velika civilizacija se je v času svojega vznika napajala s krvjo izkoriščane delovne sile. To s seboj prinese naslednje posledice: uveljavljanje vladajočih se začne udejanjati preko raztelešenja deprivilegiranih, kompleks večvrednosti pa pridobi razsežnosti identifikacijskega sredstva, pri čemer nasilje postaja njegov temeljni način osmišljanja. Na enak način se je odvila zgodovina Amerike, ki je svojo potrošno delovno silo pridobila s čezatlantskimi pohodi na afriško celino, jo nato izkoriščala za pridelavo bombaža in nazadnje položila temelje za segregacijo, ki do danes ostaja pereč problem njene družbe.

Bič se menja, gospodar ostane

Radio Študent, 18. september 2022 ― Skoraj petdeset let po izidu romana Pšenično zrno avtorja N’Gugija Wa Thionga v angleščini je luč sveta ugledal tudi njegov slovenski prevod. Roman je globoko vpet v družbeno-politične razmere okolja, v katerem je nastal, torej Kenije na pragu osamosvojitve.

Skozi razpoke: Tamara Kovačevič

Radio Študent, 17. september 2022 ― "Sprva sem jo posnemala z grisini, pozneje pa, ko sem si ji upala povedati, da kadim, me je začela trenirati, sprosti se, ne misli na čik, predstavljaj si, da si pleskar, daj to trojko kar ven, zakaj bi se mučila … Neskončno me je spravljala v smeh."   ***

Pesmomat

Društvo slovenskih pisateljev, 15. september 2022 ― Želiš večno hvaležnost Prešerna, Murna, Ketteja, Novy … in vseh sodobnih ter prihajajočih poetov? Podpri Pesmomat!✊🏻 Pesmomat je poetična mašina, ki bo poezijo pripeljala tja, kjer so ljudje.🚶🏻🚶🏻‍♂️📖🧍🏻‍♂️Mimoidočim bo omogočila, da za kovanec kupijo pesem, si polepšajo dan – in finančno podprejo širjenje slovenske poezije.❤️ Prosimo te za pomoč pri realizaciji projekta, za kar se ti vnaprej […]

Trenutek, ko je mogoče vse

Literatura v živo, 15. september 2022 ― Večino dosedanjega življenja sem pisala predvsem poezijo, potem pa pred nekaj leti precej nepričakovano odkrila kratko prozo in se zelo našla v njej. Večina objavljenih zgodb je tako nastala v precej strnjenem obdobju po tem odkritju. Zgodbe niso bile napisane z namenom, da bi bile objavljene skupaj, kot celota, ampak je šlo bolj za nekakšen eksperiment, raziskovanje forme. Čez čas se je v zgodbah, ki sem jih napisala, začela izrisovati neka skupna tema oziroma atmosfera.
Do zadnje strani: Zrno življenja in smrti

Do zadnje strani: Zrno življenja in smrti

Dnevnik, 15. september 2022 ― Romani o velikih družbenih dogajanjih, ki jih v prevodu dobimo z večdesetletno zamudo, bralca postavijo v položaj, ko že ve tisto, česar avtor še ni mogel, ga pa ta lahko preseneti z vizionarskimi napovedmi. Tako je tudi Pšenično zrno kenijskega...
še novic