Airbeletrina, 1. julij ― V senci ali pod klimo, na morju ali v koloni, knjige iz izbora tega meseca so odporne na vročino in prav nič izbirčne, zato se bodo z vami družile povsod, kamor jih boste popeljali. Od tako tankih, da jih lahko skrijete v torbico, do debelih – če bo treba odgnati kakšnega plažnega lopova – ponujajo predvsem pestro vsebino, pri kateri pa ta mesec vendarle prevladuje ljubezen. Poezija z navdihom vesterna, sveže slovenske romance iz zbirke Razmerja, prevod avtobiografskega romana, ki je v tujini doživel uspehe in polemike, ali slovenska fantastika, ki nas izstreli v vesolje? Pobrskajte in izberite sopotnico po svoji meri. Gaja Jarc, En ščepec ljubezni Tudi v slovenski književnosti to poletje diši po ljubezni. Anja, ambiciozna specializantka kirurgije, si postavlja za marsikatero mlado žensko relevantno vprašanje, ali je mogoče ohraniti ravnovesje med kariero in družino. Pravzaprav ji vprašanje postavlja okolica, ki jo vse bolj opominja na svoja pričakovanja, kako naj bi bilo videti življenje, predvsem pa njen fant Urban, ki si želi družine, psa in partnerke, ki bi ga kdaj doma pričakala s kosilom. Anja se odloči, da ga bo presenetila in izpilila svoje kuharske veščine, takrat pa se pojavi mladi chef David, ki v zgodbo primeša novo sestavino nepričakovanih čustev. Roman zagotavlja lahkotno in prijetno branje, vendar hkrati naslavlja resnična vprašanja o odnosih in pričakovanjih, ob katerih si mora marsikatera protagonistka izboriti svoje mesto v zgodbi, ki jo živi. Maša Ogrizek, Abecednikova 25 (Sodobnost) V hudomušnem mladinskem romanu Abecednikova 25 »skoraj enajstletni« Andrej dnevniku pripoveduje o svojih tegobah in dogodivščinah. Potem ko se njegova mama odloči, da bo odšla po svetu in našla samo sebe, se z očetom preselita v blok, kjer spozna pisano paleto novih sosedov, ki mu odpirajo obzorja. Šolske prigode, prve ljubezni in soočanje z novo družinsko situacijo se Andrej trudi razumeti s pisanjem, v dnevnik pa vpisuje tudi manj

Airbeletrina, 1. julij ― Na Praznik glasbe, 21. junija 2026, se je na Tržnici Moste zgodilo nekaj posebnega. Prvič v zgodovini se je v tej ljubljanski soseski odvil Kreatival Moste. Festival, ki je združil umetnost, glasbo in krožno kulturo ter Moste za en dan spremenil v živahno središče ustvarjalnosti, povezovanja in skupnosti. Bernarda Conič Dogodek je nastal v soorganizaciji z Mladinsko postajo Moste in iz želje, da bi kakovostno kulturno dogajanje pripeljali tudi v mestne četrti zunaj strogega centra Ljubljane. Pri zasnovi in izvedbi festivala sta pomembno vlogo odigrali vizualna umetnica Bernarda C. Nibera, organizatorka in vodja umetniškega sejma ter Thrift Laba, ter vokalistka Maruša Conič, ki je kot soorganizatorka Odra svežih zvokov soustvarjala glasbeni program dogodka. Skupaj z drugimi sodelujočimi sta dokazali, da lahko močna lokalna pobuda ustvari dogodek, ki presega okvir enodnevnega festivala. Ljubljana se rada predstavlja kot mesto kulture, vendar je večina kulturnega dogajanja še vedno skoncentrirana v mestnem jedru. Tam se odvijajo največji koncerti, festivali in razstave, medtem ko številne mestne četrti ostajajo na robu kulturnega zemljevida. Posledica takšne centralizacije ni le neenakomerna dostopnost kulturnih vsebin, temveč tudi občutek odtujenosti, ki ga vse pogosteje občutijo prebivalci mesta. Marsikateri Ljubljančan se danes v centru počuti bolj kot turist kot domačin. Le nekaj minut hoje stran od mestnega središča se živahen mestni utrip pogosto konča in številne soseske postanejo predvsem spalna naselja. Prav zato so dogodki, kot je Kreatival Moste, pomembni za prihodnost mesta. Kultura ne bi smela biti omejena na center, temveč bi morala živeti tam, kjer živijo ljudje. Kreatival Moste je obiskovalcem ponudil prav to izkušnjo. Na dogodku se nisi počutil kot obiskovalec turistične atrakcije, temveč kot del skupnosti. Tržnica Moste je za en dan postala prostor skupnosti, ustvarjalnosti in spontanega druženja med sos

Airbeletrina, 29. junij ― Slovenski center PEN, del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, letos obeležuje 100-letnico delovanja. Gre za pomembno literarno združenje, ki povezuje literarne ustvarjalce vseh generacij in jih hkrati vključuje v mednarodni prostor, s tem pa prispeva h kulturni izmenjavi in srečevanju, skupnemu boju proti kršenju človekovih pravic po vsem svetu, opozarja na zatiranje svobode govora in pomaga literatom ter literatinjam v stiski. Ob okrogli obletnici smo se pogovarjali s predsednico Slovenskega centra PEN, Tanjo Tuma, in predsednico Mladega PEN-a, Selmo Skenderović. »Književnost ne pozna meja, zato naj kljub političnim ali meddržavnim razprtijam ostane skupna vrednota narodov,« se glasi glavno vodilo Mednarodnega centra PEN, ki združuje 40.000 literatov po vsem svetu. Vloga literature oziroma umetnosti je torej v prvi vrsti povezovalna, hkrati pa so pisci in piske tudi glasniki prepotrebne kritične misli, kar dokazujejo že skozi vso zgodovino. »Po svetu ponovno vznikajo avtoritarni režimi in naloga združenja PEN je, da človeštvo opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo,« pojasni predsednica Slovenskega centra PEN, pisateljica Tanja Tuma. »Zanimivo je, da se potencialni diktatorji najbolj bojijo ravno kritičnih peres, skoraj bolj kot vojaških nasprotnikov,« še dodaja. Slovenski center PEN ima bogato zgodovino. Nastal je pred natanko 100 leti, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Prvi mejnik v zgodbi Slovenskega PEN-a je bil nedvomno mednarodni kongres v Dubrovniku leta 1933, ko je bilo združenje eno od centrov, ki so obsodili nacizem in v bran vzeli judovske pisatelje. Drugi mejnik je bila ponovna obuditev po vojni leta 1962 in priprava mednarodnega kongresa na Bledu leta 1965, ko so se prvič po vojni lahko srečali pisatelji in pisateljice vzhoda in zahoda. Mednarodna srečanja pisateljev na Bledu neprekinjeno potekajo do danes. Mejnik je bila tudi ustanovitev mednarodnega Odbora za mir leta 1984, odb