P R E S T A V L J E N O: Branje članstva DSP proti prelivanju krvi, razseljevanju in nasilju

Društvo slovenskih pisateljev, 3. september ―   N E H A J T E !!! Ob odprtju veleposlaništva in obisku izraelskega zunanjega ministra – B R A N J E   Č L A N S T V A   D S P proti prelivanju krvi, razseljevanju in nasilju 9. 9. od 16:00   P R E S T A V L J E N O      zaradi sočasnega protesta pred Gospodarsko zbornico;   da članstvu DSP omogočimo čimvečjo udeležbo na protestu.   NADOMESTNI DATUM BRANJA SPOROČIMO KMALU!
Janja Klasinc: »V površnost gremo.«

Janja Klasinc: »V površnost gremo.«

Airbeletrina, 3. september ― Janja Klasinc (1955) je bila po diplomi iz novinarstva najprej novinarka na slovenski televiziji, nato politična komentatorka Dela in zatem odgovorna urednica Jane. Potem je prišla ponudba, ki je ni mogla zavrniti. Postala je dolgoletna dopisnica iz Beograda, sprva za časnik Delo in kasneje za slovensko televizijo. Tja je odšla leta 1988 v času vzpona populistične srbske politike, razmaha nacionalizmov, nemirne razgradnje Jugoslavije, neizbežnega izstopa Slovenije ter njene osamosvojitve. V času razpada nekdanje države in na začetku krvavih vojn na Balkanu je bila tam, na oni strani meje, v Srbiji, odrezana od domovine, saj so bile s Slovenijo pretrgane vse komunikacijske povezave. Domov se je vrnila kot odlična poznavalka Balkana in njegovih zapletenih zakulisnih razmer. Postala je urednica notranje politike in nato odgovorna urednica v časniku Republika. Po njegovi ukinitvi je novinarstvo zapustila ter se zaposlila v državni upravi na področju evropskih zadev in zunanje politike. Dva mandata je bila poslanka in predsednica odbora za zunanjo politiko. Zatem je na zunanjem ministrstvu do upokojitve analizirala razmere na Zahodnem Balkanu. Po upokojitvi se je vrnila v novinarstvo kot komentatorka. Avtobiografija z naslovom Enkrat novinarka, vedno novinarka je njen knjižni prvenec, ki je nedavno izšel pri založbi Sanje. V njem se spominja znanih novinarjev, politikov in umetnikov, ki so pomembno, v dobrem in v slabem, zaznamovali njeno življenjsko pot. Med njimi so Milan Kučan, Janez Drnovšek, legendarna novinarka CNN Christiane Amanpour, nekdanji predsednik Srbije in vojni zločinec Slobodan Milošević, v atentatu ubiti nekdanji srbski predsednik vlade Zoran Đinđić, Borut Pahor, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Janković in številni drugi, med njimi Zdravko Čolić in Momčilo Bajagić – Bajaga. Njena pričevanja so dragoceni dokumenti časa. Je odločna, odprta in neposredna, ne varčuje z besedami in ne leporeči. Zmožna je pogledati večplastno, z različn
Vilenici na pot: Serhij Žadan – Iskanje pravičnosti v svetu nasilja

Vilenici na pot: Serhij Žadan – Iskanje pravičnosti v svetu nasilja

Airbeletrina, 1. september ― Serhij Žadan (1974) je eden vidnejših sodobnih ukrajinskih pesnikov in prozaistov. Rodil se je v Starobilsku v luhanski regiji. Leta 2000 je doktoriral iz ukrajinske književnosti, in sicer se je v svoji disertaciji ukvarjal s poezijo ukrajinskega pesnika Mihaila Semenka. Njegovo prvo literarno delo je pesniška zbirka General Juda iz leta 1995, v njegovi poetiki pa lahko zasledimo ukrajinsko poetično tradicijo. V vojnem času svoje sodržavljane in sodržavljanke nagovarja s svojo poezijo na literarnih nastopih, ki so odlično obiskani. Poezija in pripovedništvo pa sta zanj v resnici nerazdružljivi, saj se v njegovi literaturi prepletata. Med prevajanjem prvega Žadanovega romana v slovenščino sva bila oba prevajalca razpeta med Slovenijo in Ukrajino, ki je medtem že zdavnaj postala najina druga domovina. Mene je pot zanesla še na Dunaj in zdi se, da sem se z vprašanjem prostora, ki se spreminja, ki spreminja mene, me določuje in hkrati vznemirja, s tem pa mi postavlja lastno identiteto na glavo, zlahka spojila in ga razumela bolj kot kdajkoli prej. To je že bil čas po evromajdanu, po priključitvi Krima in notranje razseljenih osebah, vojni v Donbasu. Bila sem v državi, v kateri divja vojna! Pretreslo me je! Zdelo se mi je, da literatura ponuja rešitev v nemirnih časih. Na glas preberem konec prvega dela Vorošilovgrada: Nebo se ves čas spreminja, vzplamteva in ugaša, nabreka od vlage in se napolnjuje z avgustovsko vročino. Trave in drevesa izčrpavajo prst, ki pod ploščatim nebom leži kot pozabljena živina. Če pravilno izbereš mesto, lahko včasih občutiš vse skupaj, recimo kako se prepletajo korenine, kako tečejo reke, kako se napolnjuje ocean, kako nebo preletavajo planeti, kako se po zemlji premikajo živi, kako se po onstranstvu premikajo mrtvi. Le kako lahko pravilno izbereš mesto, sem se vprašala. Zdi se mi namreč, da se v takih trenutkih vselej podajaš v neznano, v medprostor, nemara. A potem pomislim na osebne zgodbe Ukrajincev in Ukrajink,

Znani so ožje nominirani za pesniško nagrado FANNY HAUSSMANN

Društvo slovenskih pisateljev, 1. september ― Znani so ožje nominirani za pesniško nagrado FANNY HAUSSMANN za najboljši pesniški sklop na Slovenskem v letošnjem letu (vrednost nagrade je 1.500 €). Po izboru komisije v sestavi Lidija Koceli, Marija Končina, Franci Novak in Zoran Pevec so to: ROK KOMEL ANA PORENTA TATJANA PREGL KOBE NINA ROS JUSTINA STRAŠEK Zmagovalec oz. zmagovalka bo znan/-a na osrednji prireditvi. Ta bo v 30. septembra 2026, ob 19. uri v Dvorcu Novo Celje.
še novic