Zima, ko je Nemčija začela molčati

Zima, ko je Nemčija začela molčati

Airbeletrina, 15. september ― Ob pogledu na zgodovino se nam stvari velikokrat zdijo logične. Preteklost se je odvila in ne moremo je pisati z glagoli v pogojnem naklonu, še manj pa spremeniti. Naša predstava je velikokrat taka, da se je vse zgodilo po vnaprej napisanem scenariju. Neizpodbiten zgodovinski podatek je, da je Hitler prišel na oblast 30. januarja 1933 in da je nacizem trajal do njegovega padca konec aprila 1945. Suhoparni letnici v sebi skrivata marsikaj, predvsem veliko možnih razpotij, skozi katera je šla zgodovina, preden je prispela tja, kamor je. Kako so čas takoj po Hitlerjevem vzponu na oblast doživljali vidnejši nemški razumniki, umetniki, pisatelji in politiki, nam razkriva Uwe Wittstock v delu Februar 1933, zima literature, ki ga je v prevodu Sete Knop izdalo LUD Literatura. Wittstock se je leta 1955 rodil v Dresdnu, kmalu zatem pa je njegova družina zapustila Nemško demokratično republiko in se preselila na Zahod. V svoji dolgi karieri je bil Wittstock urednik pri dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, nato pa je sodeloval z več pomembnimi nemškimi založbami. Od leta 2017 živi kot svobodni umetnik. Njegova dela obravnavajo predvsem čase družbenih sprememb, vojn in revolucij. Knjiga, o kateri tokrat pišemo, je v nemškem izvirniku izšla leta 2021, dve leti pozneje v angleščini, letos v slovenščini, doslej pa je izšla v kar petnajstih jezikih. Avtor nam ponuja zelo natančen, skoraj kronikalen opis približno dveh mesecev med koncem januarja in začetkom marca omenjenega leta, ne samo z vidika političnega dogajanja v tedanji weimarski republiki, ampak tudi širše. Zelo poglobljeno so namreč podane osebne zgodbe protagonistov tedanjega časa, ki jih bogatijo na videz suhoparni podatki oziroma statistike, denimo o tem, koliko je bilo v posameznih dneh novih okužb z gripo ali koliko ljudi je padlo v medsebojnih pouličnih spopadih med nacisti in njihovimi nasprotniki. Nemško javno sfero so v tistem času oblikovale kategorije ljudi, ki Hitlerju seveda niso bile po volji.
Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Bralno društvo, 14. september ― Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju 14. 9. 2026 V Cankarjevem domu smo 8. septembra 2026 uspešno izvedli nacionalno strokovno usposabljanje Branje je veselje, ki ga je organiziralo Bralno društvo Slovenije v sodelovanju s partnerskimi ustanovami. Deset strokovnih prispevkov je branje pospremilo skozi skoraj celoten življenjski lok; od prvih zgodb, skupnega branja in porajajoče se pismenosti do šolske knjižnice, pripovedovanja, družinske pismenosti, kritičnega in digitalnega branja, vseživljenjskega učenja ter bralnih skupnosti, ki nastajajo tudi zunaj tradicionalnih okolij. Dan je znova pokazal, kako pomembno je, da se pri razvijanju bralne kulture srečujejo različna strokovna področja in različne izkušnje. V skupnem prostoru so se povezali raziskovanje, strokovni modeli in praksa, ob predstavitvah pa so bili dragoceni tudi pogovori, vprašanja, izmenjava izkušenj in nova poznanstva. Posebna rdeča nit letošnjega srečanja je bilo tudi 30-letno delovanje Bralnega društva Slovenije. Tri desetletja njegovega dela potrjujejo, da je ena največjih vrednosti društva prav povezovanje vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev, raziskovalcev in vseh drugih, ki si prizadevajo, da bi imelo branje pomembno mesto v naši družbi. Iskrena hvala vsem predavateljicam in predavateljem, ki ste z nami delili svoje znanje, raziskovalne ugotovitve, izkušnje in primere dobrih praks. Hvala tudi predstavnikom partnerskih ustanov, soorganizatorjem, podpornikom ter vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka. Predvsem pa hvala vsem udeleženkam in udeležencem, ki ste s svojo številčno udeležbo, vprašanji, odzivi in pogovori soustvarili dan. Strokovno srečanje dobi svoj pravi pomen šele takrat, ko znanje začne krožiti, se dopolnjevati in prenašati v nova okolja. Za vse, ki želite posamezne teme ponovno pregledati ali jih podrobneje raziskati, smo ob tej novici objavili tudi gradiva in predstavitve prispevkov, ki so na voljo v

Nagovor ministrice za kulturo RS na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Spoštovani letošnji nagrajenec Vilenice Serhij Žadan, cenjeni visoki gostje, umetnice in umetniki, obiskovalke in obiskovalci! V veliko čast mi je, da smo danes skupaj v prečudoviti jami Vilenica, da se skupaj poklonimo besedi, literaturi, festivalu in nagradi vilenica za srednjeevropsko literarno ustvarjalnost in predvsem letošnjemu nagrajencu Serhiju Žadanu. Zbrali smo se na prireditvi, ki vstopa … Continued

Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo RS na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Ob zaključku 41. festivala Vilenica je poživljajoče videti zbrano množico ljudi. Zaradi festivala je Slovenijo in zamejstvo za več dni obiskalo lepo število izjemnih avtorjev, ki so se lahko predstavili v različnih okoljih – marsikdo med njimi oziroma vami bi z javnostmi lahko delil še mnogo več in marsikdo med nami bi poslušal še mnogo … Continued

Nagovor župana Občine Sežana na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Spoštovane gospe in gospodje, cenjene literarne ustvarjalke in ustvarjalci, spoštovani gostje, dragi prijatelji Vilenice, v imenu Občine Sežana vas prisrčno pozdravljam v jami Vilenica – v prostoru, ki je pred več kot štirimi desetletji dal ime festivalu in z njim ponesel ime Krasa daleč preko naših meja. Vilenica letos vstopa v svoje peto desetletje. Štirideset … Continued
Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Bralno društvo, 13. september ― Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026 9. 9. 2026 Poslanica Khaleda El-Enanyja, generalnega direktorja Unesca, ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembra 2026. Ob praznovanju 60. obletnice mednarodnega dneva pismenosti ponovno potrjujemo, da je pismenost temeljna človekova pravica in pomembna sila za preoblikovanje življenj, gospodarstev in družb. V preteklih desetletjih so globalna prizadevanja prinesla pomemben napredek. Med letoma 1975 in 2024 se je stopnja pismenosti mladih povečala s 75 na 93 odstotkov, medtem ko se je stopnja pismenosti odraslih povečala s 65 na 88 odstotkov. Ta napredek odraža moč mednarodnega sodelovanja – od teheranske konference leta 1965, ki je spodbudila ustanovitev tega dne, do konference v Chiapasu v Mehiki leta 2026. Kljub temu danes 273 milijonov otrok in mladih ni vključenih v šolanje, 70 odstotkov desetletnikov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki pa ne zna prebrati in razumeti preprostega besedila. Hkrati 739 milijonov odraslih nima osnovnih bralnih in pisnih spretnosti, med njimi sta dve tretjini žensk. Te številke predstavljajo izgubljene priložnosti in neuresničen potencial ter odrekanje temeljni človekovi pravici. Unesco si v skladu s Strategijo za pismenost mladih in odraslih 2020–2029 prizadeva za reševanje teh izzivov. Skupaj z vladami in partnerji širimo dostop do izobraževanja, krepimo javne izobraževalne sisteme in podpiramo pristope, ki temeljijo na skupnosti. V ospredje postavljamo enakost spolov ter državam pomagamo pri odpravljanju spolnih norm, ovir in neenakosti, pri čemer se osredotočamo predvsem na tiste, ki so najpogosteje zapostavljeni. Ker se informacijsko okolje eksponentno širi, si prizadevamo tudi za krepitev novih oblik pismenosti, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo, pismenostjo na področju umetne inteligence ter prepoznavanjem zavajajočih in lažnih informacij. S tem želimo krepiti zmožnost presoje in kritičnega mišljenja v spletnem okolju. Ob tej
še novic