Zima, ko je Nemčija začela molčati

Zima, ko je Nemčija začela molčati

Airbeletrina, 15. september ― Ob pogledu na zgodovino se nam stvari velikokrat zdijo logične. Preteklost se je odvila in ne moremo je pisati z glagoli v pogojnem naklonu, še manj pa spremeniti. Naša predstava je velikokrat taka, da se je vse zgodilo po vnaprej napisanem scenariju. Neizpodbiten zgodovinski podatek je, da je Hitler prišel na oblast 30. januarja 1933 in da je nacizem trajal do njegovega padca konec aprila 1945. Suhoparni letnici v sebi skrivata marsikaj, predvsem veliko možnih razpotij, skozi katera je šla zgodovina, preden je prispela tja, kamor je. Kako so čas takoj po Hitlerjevem vzponu na oblast doživljali vidnejši nemški razumniki, umetniki, pisatelji in politiki, nam razkriva Uwe Wittstock v delu Februar 1933, zima literature, ki ga je v prevodu Sete Knop izdalo LUD Literatura. Wittstock se je leta 1955 rodil v Dresdnu, kmalu zatem pa je njegova družina zapustila Nemško demokratično republiko in se preselila na Zahod. V svoji dolgi karieri je bil Wittstock urednik pri dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, nato pa je sodeloval z več pomembnimi nemškimi založbami. Od leta 2017 živi kot svobodni umetnik. Njegova dela obravnavajo predvsem čase družbenih sprememb, vojn in revolucij. Knjiga, o kateri tokrat pišemo, je v nemškem izvirniku izšla leta 2021, dve leti pozneje v angleščini, letos v slovenščini, doslej pa je izšla v kar petnajstih jezikih. Avtor nam ponuja zelo natančen, skoraj kronikalen opis približno dveh mesecev med koncem januarja in začetkom marca omenjenega leta, ne samo z vidika političnega dogajanja v tedanji weimarski republiki, ampak tudi širše. Zelo poglobljeno so namreč podane osebne zgodbe protagonistov tedanjega časa, ki jih bogatijo na videz suhoparni podatki oziroma statistike, denimo o tem, koliko je bilo v posameznih dneh novih okužb z gripo ali koliko ljudi je padlo v medsebojnih pouličnih spopadih med nacisti in njihovimi nasprotniki. Nemško javno sfero so v tistem času oblikovale kategorije ljudi, ki Hitlerju seveda niso bile po volji.
Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Branje je veselje: dan znanja, povezovanja in skupnega premisleka o branju

Bralno društvo, 14. september ― Branje je veselje: Nacionalno strokovno usposabljanje Bralnega društva Slovenije 2026 14. 9. 2026 Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2026, je v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani potekalo Nacionalno strokovno usposabljanje Bralnega društva Slovenije z naslovom Branje je veselje. Celodnevno srečanje je skozi deset strokovnih prispevkov osvetlilo branje skoraj skozi celoten življenjski lok – od zgodnjega skupnega branja in pripovedovanja do šolske knjižnice, družinske pismenosti, digitalnih bralnih skupnosti in vseživljenjskega učenja. Strokovno usposabljanje sta moderirala Elizabeta Purger in Rok Dežman.  Prof. dr. Miha Kovač je branje umestil v širši družbeni kontekst ter ga povezal z bralno pismenostjo, demokracijo, kritičnim mišljenjem, jezikom in nacionalno varnostjo. Opozoril je, da je sposobnost branja daljših in zahtevnejših besedil v času umetne inteligence, družbenih omrežij in hitrega širjenja dezinformacij še posebej pomembna.  Izr. prof. dr. Barbara Baloh je poudarila, da se otrokova pot v branje začne mnogo pred prvo prebrano črko. Zgodnje skupno branje je predstavila kot odnosno, jezikovno, pripovedno in kulturno prakso, iz katere postopoma raste porajajoča se pismenost.  Prof. dr. Polona Vilar je predstavila Model kakovostne šolske knjižnice, ki šolskim knjižnicam omogoča sistematično spremljanje kakovosti, načrtovanje razvoja in krepitev njihove vloge pri učenju, informacijski pismenosti in gradnji bralne kulture. Mag. Špela Frlic je v prispevku Od pripovedovanja do branja in nazaj opozorila na tesno povezanost otrokove pripovedovalske zmožnosti z razvojem branja in pisanja. Poudarila je pomen aktivnega poslušanja ter prostora, v katerem lahko otroci zgodbe ustvarjajo po logiki igre, domišljije in spontanosti. Alenka Štrukelj je predstavila portal Družinska pismenost, nacionalno digitalno stičišče gradiv, nasvetov in dobrih praks za starše ter strokovne delavce v vrtcih, šolah in knjižnicah. Portal poleg skupnega bra

Nagovor ministrice za kulturo RS na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Spoštovani letošnji nagrajenec Vilenice Serhij Žadan, cenjeni visoki gostje, umetnice in umetniki, obiskovalke in obiskovalci! V veliko čast mi je, da smo danes skupaj v prečudoviti jami Vilenica, da se skupaj poklonimo besedi, literaturi, festivalu in nagradi vilenica za srednjeevropsko literarno ustvarjalnost in predvsem letošnjemu nagrajencu Serhiju Žadanu. Zbrali smo se na prireditvi, ki vstopa … Continued

Nagovor direktorice Javne agencije za knjigo RS na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Ob zaključku 41. festivala Vilenica je poživljajoče videti zbrano množico ljudi. Zaradi festivala je Slovenijo in zamejstvo za več dni obiskalo lepo število izjemnih avtorjev, ki so se lahko predstavili v različnih okoljih – marsikdo med njimi oziroma vami bi z javnostmi lahko delil še mnogo več in marsikdo med nami bi poslušal še mnogo … Continued

Nagovor župana Občine Sežana na zaključni prireditvi Vilenice 2026

Vilenica, 14. september ― Spoštovane gospe in gospodje, cenjene literarne ustvarjalke in ustvarjalci, spoštovani gostje, dragi prijatelji Vilenice, v imenu Občine Sežana vas prisrčno pozdravljam v jami Vilenica – v prostoru, ki je pred več kot štirimi desetletji dal ime festivalu in z njim ponesel ime Krasa daleč preko naših meja. Vilenica letos vstopa v svoje peto desetletje. Štirideset … Continued
Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026

Bralno društvo, 13. september ― Poslanica ob mednarodnem dnevu pismenosti 2026 9. 9. 2026 Poslanica Khaleda El-Enanyja, generalnega direktorja Unesca, ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembra 2026. Ob praznovanju 60. obletnice mednarodnega dneva pismenosti ponovno potrjujemo, da je pismenost temeljna človekova pravica in pomembna sila za preoblikovanje življenj, gospodarstev in družb. V preteklih desetletjih so globalna prizadevanja prinesla pomemben napredek. Med letoma 1975 in 2024 se je stopnja pismenosti mladih povečala s 75 na 93 odstotkov, medtem ko se je stopnja pismenosti odraslih povečala s 65 na 88 odstotkov. Ta napredek odraža moč mednarodnega sodelovanja – od teheranske konference leta 1965, ki je spodbudila ustanovitev tega dne, do konference v Chiapasu v Mehiki leta 2026. Kljub temu danes 273 milijonov otrok in mladih ni vključenih v šolanje, 70 odstotkov desetletnikov v državah z nizkimi in srednjimi dohodki pa ne zna prebrati in razumeti preprostega besedila. Hkrati 739 milijonov odraslih nima osnovnih bralnih in pisnih spretnosti, med njimi sta dve tretjini žensk. Te številke predstavljajo izgubljene priložnosti in neuresničen potencial ter odrekanje temeljni človekovi pravici. Unesco si v skladu s Strategijo za pismenost mladih in odraslih 2020–2029 prizadeva za reševanje teh izzivov. Skupaj z vladami in partnerji širimo dostop do izobraževanja, krepimo javne izobraževalne sisteme in podpiramo pristope, ki temeljijo na skupnosti. V ospredje postavljamo enakost spolov ter državam pomagamo pri odpravljanju spolnih norm, ovir in neenakosti, pri čemer se osredotočamo predvsem na tiste, ki so najpogosteje zapostavljeni. Ker se informacijsko okolje eksponentno širi, si prizadevamo tudi za krepitev novih oblik pismenosti, vključno z medijsko in informacijsko pismenostjo, pismenostjo na področju umetne inteligence ter prepoznavanjem zavajajočih in lažnih informacij. S tem želimo krepiti zmožnost presoje in kritičnega mišljenja v spletnem okolju. Ob tej
še novic