Novice

literatura

Ko se jesen naseli med platnice

Ko se jesen naseli med platnice

Airbeletrina, 11. oktober ― Leto se preveša v mesece, ljube tistim, ki iščejo izgovore, da bi ostali doma pod odejo – s knjigo. Novosti na policah za to ponujajo še veliko boljših izgovorov od vedno krajših dni; zasvojita vas lahko dva nova slovenska ljubezenska romana, družbenokritična ali zgodovinska pripoved, iz Francije pa v prevodu prihaja pretresljiva resnična zgodba o moči in pogumu. Na svoj račun pridete tudi pesniško razpoloženi in najmlajši bralci. Katja Rade, Abeceda ljubezni (Mladinska knjiga) Vesna se po letih v tujini vrne v domači kraj, kjer znova sreča svojo prvo ljubezen Arona in njegovo sestro Živo, s katerima so bili včasih nerazdružljivi. Ko se po letih ločitve vezi med njimi znova spletejo, Vesno v vrtincu preteklosti in sedanjosti povsem nepripravljeno presenetijo čustva do Žive, ki je odrasla v zanimivo žensko, polno življenja. Abeceda ljubezni je zgodba o vračanju k sebi in o tem, da nas nova odkritja lahko najdejo tudi tam, kjer smo pot začeli, očarljiv ljubezenski roman, ki v slovenski literarni prostor prinaša nekaj svežine. Muanis Sinanović, Modra svetloba (Beletrina) Muanis Sinanović je napisal družbeni roman o dveh svetovih v eni stanovanjski stavbi, ki postavlja ogledalo skupnosti, v kateri živimo. Selma, ki je v Slovenijo prišla med vojno po razpadu Jugoslavije, in Miha, ki še vedno živi z mamo, druži odločitev, da bosta aktivneje stopila v življenje – a vsak na svojem bregu. Dozdevno nepremostljive razlike ves čas grozijo, da bodo njuni življenji prepletle v nepopravljivi tragediji. Ali se je možno otresti bremen družbe in poiskati smisel nekje izven njenih spon? Odgovor romana je hipen in eksploziven. Gisèle Pelicot, Živim naprej (Mladinska knjiga) Resnična zgodba Gisèle Pelicot je pretresla Francijo in nato tudi svet, zdaj pa v obliki osebnega pričevanja prihaja tudi k nam. Na videz urejeno družinsko življenje Gisèle Pelicot preseka spoznanje, da jo je mož več let omamljal in zlorabljal z drugimi moškimi, posnetke pa objavlja

Branje Križnarjevega prvenca s 37-letno zamudo

Airbeletrina, 10. oktober ― »Zdelo se mi je, da uhajam čutnosti socialistično-katoliške skupnosti in postajam bolj naraven.« Tako skuša na uvodnih straneh prvenca O iskanju ljubezni: Z biciklom okoli sveta, ki ga je v samozaložbi prvič izdal leta 1989, svetovni popotnik in aktivist Tomo Križnar (r. 1954) pred sabo opravičiti pobeg iz domačih krajev, od družine, službe, prijateljev in iz Slovenije. O tem se v nadaljevanju knjige sprašuje pogosto, zato tehtanje smiselnosti lastnega početja postane vezna nit, ki pisca ne povezuje samo z ljudmi, ki govorijo njegov jezik, ampak tudi z lastno predstavo o svetu. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. S to in tremi drugimi knjigami – Šambala: z biciklom v Tibet (1993), Samotne sledi (1993) in Mana: z biciklom med Indijanci (1996) – je Križnar postavil globok mejnik v kolesarskem in v sodobnem potopisju nasploh. Doživljaji, ki jih spremljamo v prvi knjigi, so se odvili med letoma 1985 in 1989, zraven pa je vpleten tudi ščepec izkušenj, ki jih je imel s potovanji po svetu kot študent, torej desetletje pred tem. Če ne prej, se ta poruši v Pakistanu, med vzponom na prelaz Shandur, kjer tristranski opis dogodka postane eno najbolj presunljivih besedil o nuji preživetja, ko se predsmrtna apatija prekucne v umsko-duhovno razsvetljenje. Ni skrivnost, da Križnarja poganja duhovno iskanje, čeprav tega ne definira tako eksplicitno kot na primer Evald Flisar v izpovednem potopisnem romanu Čarovnikov vajenec. Ta je prvič izšel leta 1986 in postal najbolj prodajan in največkrat ponatisnjen slovenski roman. Križnar išče ljubezen, ampak ta ni samo partnerska ali ljubezen do vsega živega, je tudi hrepenenje po prvobitnem prapočelu. Ena od idej, s katero žonglirata oba potopisca, je »razgradnja ega«. V času poznega jugoslovanskega socializma, ko se je drž

SREČEVANJA SVETOV | Brane Mozetič in Pino Pograjc | 14. oktober

Društvo slovenskih pisateljev, 9. oktober ― Sreda, 14. oktober, ob 19.15 uri | Josipinina knjigarna Društva slovenskih pisateljev Srečevanja svetov so cikel medgeneracijskih literarno-pogovornih večerov, na katerih se srečujeta ustvarjalca ali ustvarjalki različnih generacij. Osrednja značilnost srečanj je odprta pogovorna zasnova: tema ni določena vnaprej, temveč se oblikuje spontano, skozi medsebojna vprašanja, izmenjavo pogledov, ustvarjalnih izkušenj in razmislekov o literaturi. Takšen format spodbuja nastajanje novih tem, nepričakovanih povezav in svežih interpretacij, ki izhajajo iz neposrednega dialoga med sodelujočima. Sestavni del večera so tudi branja odlomkov iz njunih del, ki pogovor dopolnjujejo in odpirajo nova izhodišča za razpravo. Na tokratnem večeru se bosta srečala Brane Mozetič in Pino Pograjc. Brane Mozetič je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Doslej je izdal petnajst pesniških zbirk, tri romane, zbirko kratkih zgodb, osem slikanic za otroke in več kot trideset prevodov, predvsem iz francoščine. V tujini je izšlo že več kot osemdeset prevodov njegovih knjig. Je urednik knjižnih zbirk Aleph in Lambda ter soorganizator festivala Živa književnost in tradicionalnega festivala LGBT filma. Pino Pograjc je magister anglistike in primerjalne književnosti. Leta 2022 je pri založbi Črna skrinjica izšel njegov pesniški prvenec Trgetanje, za katerega je prejel nagrado za najboljši literarni prvenec. Leta 2024 je pri založbi ŠKUC – Lambda izdal drugo pesniško zbirko Trepete, za katero je prejel nagrado mlado pero. Izdal je tudi ozvočeno zbirko Megalomast in Izbruhijada. S svojo poezijo je gostoval na festivalih in literarnih dogodkih v Srbiji, Nemčiji, Makedoniji, Črni gori, Kataloniji ter Bosni in Hercegovini.    

Obvestilo o prestavitvi srečanja z malezijsko avtorico Mawar Marzuki

Društvo slovenskih pisateljev, 9. oktober ― SREČANJE, ki je bilo načrtovano 12. oktobra, JE PRESTAVLJENO. O NOVEM DATUMU VAS OBVESTIMO!   Mawar Marzuki je predavateljica angleškega jezika na eni vodilnih pedagoških fakultet v Penangu v Maleziji. Je tudi dvojezična pisateljica, pesnica, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Njena pesniška zbirka Ajarkan Kami Berpuisi oziroma Naučite nas pisati poezijo, ki združuje pesmi v angleškem in malajskem jeziku, je bila predstavljena in obravnavana na pesniških festivalih v Maleziji. Kot ugledna predstavnica malezijskega literarnega kroga opravlja tudi funkcijo podpredsednice treh registriranih in uveljavljenih literarnih združenj v Maleziji: Društva umetnikov Penanga, Društva pesnikov Penanga ter Društva za zgodovino in kulturo Malezijcev v Penangu. Kot pisateljica in pesnica je sodelovala na številnih literarnih festivalih po svetu, med drugim v Romuniji, Istanbulu, Mongoliji, Indoneziji, Singapurju in Bruneju. Njene pesmi so bile predstavljene in prevedene v več jezikov, med drugim v romunščino in mongolščino. Vir: https://www.teestajournal.com/p/blog-page_63.html  
V Tuzlo po knjige, iz Tuzle z zgodbami

V Tuzlo po knjige, iz Tuzle z zgodbami

Airbeletrina, 9. oktober ― V Tuzlo sem se vrnila zaradi knjig, čeprav me je mesto očaralo že prej. Pred leti sem tam obiskala festival alternativne umetnosti, ki ga je organiziral Damir Pirić, in si mesto zapomnila po njegovi nenavadni kulturni živahnosti. Ko je letos izšla moja nova knjiga Kako graditi odnose, se je ponudila priložnost, da Tuzlo spoznam še z druge strani – skozi njen knjižni sejem. Tuzlski knjižni sejem je potekal šele tretjič, a se zdi, da je mesto nanj že čakalo. Tuzla je univerzitetno mesto z okoli 111.000 prebivalci, stoletno zgodovino in identiteto, močno povezano s soljo, zdaj pa dobiva tudi vse pomembnejše mesto na književnem zemljevidu regije. Edino prav, saj od tam prihaja eden od velikanov bosanske književnosti Meša Selimović. Razstavni prostor ni velik – za razliko od zanimanja, ki je bilo ogromno. Foto: Sonja Javornik Sejem sta pred tremi leti zastavila kulturna producenta Damir Pirić in Edis Bajić, ki sta se projekta sprva lotila skorajda pionirsko – tudi z lastnim denarjem. Glede na tradicijo ljubljanskega sejma, ki bo novembra spet privabil vse ljubitelje književnosti in ki na ogromnem prostoru ponuja bogato ponudbo naših založnikov, je prvi vtis v Tuzli drugačen – prostor je manjši, založnikov je manj, čeprav so bile prisotne vse založbe BiH. Po drugi strani je sejem poseben in očarljiv zaradi izjemno bogatega dogajanja in druženja. Okoli sejma je bilo nekaj zanimivih stojnic (na eni so ponujali brezplačno okusno kavo enega od pokroviteljev), okoli katerih so se zbirali umetniki, obiskovalci in literati. V petih dneh sejma (potekal je med 23. in 27. septembrom) je prišlo več kot 15.000 obiskovalcev, imeli pa so kar 100 različnih predstavitev: 60 predstavitev knjig in novih izdaj, približno deset delavnic, panelne razprave, pogovore z avtorji, programe za otroke in mlade, literarna srečanja, kvize, gledališki in glasbeni program, med drugim pa tudi dve predstavitvi slovenskih avtoric. Vesna Mikolič, predstojnica Inštituta za
še novic