Keramika v Magistratu 2018 – Krogla

ARS Svet kulture, 31. julij 2018 ― Kiparska razstava, ki bo na ogled do začetka septembra V zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani odpirajo tradicionalno, letos že petnajsto, pregledno razstavo del članov Društva keramikov in lončarjev. Tokrat se razstava tematsko navezuje na kroglo in okroglo obliko na sploh, s čimer želijo spodbuditi ustvarjalce k razmišljanju o določenem likovnem problemu. V oddaji tudi podrobneje o Slovenskem stalnem gledališče v Trstu.

Jurij Vodovnik, 2.del

ARS Za en bokal muzike, 31. julij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke iz druge oddaje o pohorskem pevcu in pesniku Juriju Vodovniku, ki jo je leta 1985 pripravil […] V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke iz druge oddaje o pohorskem pevcu in pesniku Juriju Vodovniku, ki jo je leta 1985 pripravil Igor Cvetko. Tudi tokrat bodo pesmi peli njegovi rojaki s Pohorja in tako bomo imeli še eno priložnost slišati del bogastva Vodovnikove ustvarjalnosti v vsej barvitosti njegovega narečja.

Sodobne oblike cenzure

ARS Oder, 31. julij 2018 ― Pogovor s Svetlano Mintchevo, strokovnjakinjo za cenzuro v umetnosti in direktorico programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike »Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.« Pove Svetlana Mintcheva in doda: »Če je načelo svobode govora sveto, mora cenzura nositi masko vzvišenih ciljev. Pretvarja se, da ščiti nedolžnost otrok, verska čustva, temeljne vrednote skupnosti. Najvišji cilj je, da postane samocenzura nekaj običajnega. Kot razkriva Freudova analiza sanj, je najvplivnejša vsebina nezavednega tista, ki je cenzurirana. Tako je tudi pri gledanju na kulturo skozi prizmo cenzure: cenzorjeve tarče razkrivajo najglobje obsesije družbe; na sramotilne stebre postavlja demonizirane druge, ki jih družba ustvarja, da bi se obvarovala pred samospoznanjem in spremembo.” O sodobni cenzuri na primeru sodobnih umetniških praks se je s Svetlano Mintchevo pogovarjala Saška Rakef.

Davorin Lenko: Bela pritlikavka / Anja Cimerman: Fatamorgana / Smiljan Trobiš: Prelivi slik, besed in oblik / Matejka Peterlin: Iz dnevnika mlade družine

ARS S knjižnega trga, 30. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Davorina Lenka Bela pritlikavka, pesniški zbirki Anje Cimerman Fatamorgana in Smiljana Trobiša Prelivi slik, besed in oblik […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Davorina Lenka Bela pritlikavka, pesniški zbirki Anje Cimerman Fatamorgana in Smiljana Trobiša Prelivi slik, besed in oblik in kratka proza Matejke Peterlin Iz dnevnika mlade družine. Recenzije so napisali Maša Ogrizek, Veronika Šoster, Tatjana Pregl Kobe in Andrej Arko.

Fotosfera / Razglednice iz Slovenije

ARS Svet kulture, 30. julij 2018 ― V ljubljanski galeriji Tobačna 001 so na ogled dela izraelske umetnice Rone Stern V ljubljanski galeriji Tobačna 001 so na ogled dela izraelske umetnice Rone Stern, ki končuje svoje rezidenčno bivanje pri nas. V njeni avtorski poetiki prevladuje kritika porabniške družbe in estetizirane vsakdanjosti, ki jo je v blažji obliki opaziti tudi na postavitvi. V oddaji pa podrobneje tudi o razstavi Fotosfera / Razglednice iz Slovenije, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor.

Susan Smith Nash: Trije eseji

ARS Esej na radiu, 30. julij 2018 ― Njene eseje, pesmi in kratke zgodbe so objavile številne revije po svetu Severnoameriška pisateljica Susan Smith Nash je za svoja dela prejela številne nagrade, dvakrat tudi nagrado Gertrude Stein za inovativno poezijo. Njene eseje, pesmi in kratke zgodbe so objavile številne revije po svetu. V oddaji lahko slišite njene Tri eseje, ki jih je prevedla Dušanka Zabukovec in so bili objavljeni v reviji Sodobnost leta 2014. Za oddajo Esej na radiu jih bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Bogatijo jih glasbeni odlomki iz koncertne suite Marsias nizozemskega skladatelja Alphonsa Diepenbrocka v izvedbi Haaškega rezidenčnega orkestra pod vodstvom Hansa Vonka. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše, urednika pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Kraljevi vrtnar in vrtovi kot umetnine

ARS Ars humana, 30. julij 2018 ― O pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, toda vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni noben podložnik dobival takih ugodnosti kot on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV. toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami je Érik Orsenna med drugim opisal položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu v tokratni oddaji Ars humana, v kateri bomo govorili tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah, pa seveda o Ériku Orsennaju, ki je napisal knjigo Portret srečnega človeka. Posvečena je Le Nôtru, beremo pa jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko ter krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi.

France Pibernik: Karel Mauser in trilogija Ljudje pod bičem

ARS Esej na radiu, 30. julij 2018 ― Enajstega avgusta bo minilo sto let od rojstva slovenskega pisatelja Karla Mauserja. O tem plodovitem in v zamejstvu ter zdomstvu najbolj priljubljenem avtorju boste slišali […] Enajstega avgusta bo minilo sto let od rojstva slovenskega pisatelja Karla Mauserja. O tem plodovitem in v zamejstvu ter zdomstvu najbolj priljubljenem avtorju boste slišali esej književnika Franceta Pibernika: Karel Mauser in trilogija Ljudje pod bičem. Besedilo je izšlo v reviji Zvon leta 2013, za radio pa ga bereta napovedovalca Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Glasbeni vrinki so odlomki iz glasbene slike za orkester Morje skladatelja Matija Tomca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je zvočno oblikoval Vojko Kokot, urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Miljana Cunta: Svetloba od zunaj / Adonis: Poezija 1 / Silvo Mavsar: Postelja iz knjig / Machado de Assis: Posmrtni spomini Brása Cubasa

ARS S knjižnega trga, 30. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Miljane Cunta Svetloba od zunaj, Adonisove Poezije 1, kratke zgodbe Silva Mavsarja Postelja iz knjig in roman Machada de Assisa Posmrtni […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Miljane Cunta Svetloba od zunaj, Adonisove Poezije 1, kratke zgodbe Silva Mavsarja Postelja iz knjig in roman Machada de Assisa Posmrtni spomini Brása Cubasa. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Nada Breznik, Katarina Mahnič in Klemen Kordež.

Žaro Tušar

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 30. julij 2018 ― Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije Junija je minilo devetdeset let od rojstva Žara Tušarja, filmskega in televizijskega snemalca in direktorja fotografije. Po srednji šoli v Ljubljani je med letoma 1951 in 1967 delal v svobodnem poklicu, nato pa je bil do leta 1988 zaposlen v nacionalni televizijski hiši. Samostojno je posnel več kot 35 kratkih filmov, sodeloval je pri snemanju 22 celovečernih slovenskih filmov, med drugim pri Vesni, Kekcu, Jari gospodi, Trenutkih odločitve, Dolini miru in Ne čakaj na maj. Pomemben je tudi njegov televizijski opus, ki obsega okrog 250 dokumentarnih in igranih oddaj; med najbolj odmevnimi sta bili nadaljevanki Bratovščina Sinjega galeba in Cvetje v jeseni. Žaro Tušar je umrl lani. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete pogovoru, ki ga je s pomembnim soustvarjalcem slovenskega filma in televizije pred desetletjem posnel Matej Juh.

Orgelska glasba Pavla Šivica

ARS Obiski kraljice, 30. julij 2018 ― Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas tokrat vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam. Kljub povojnim časom, ki temu inštrumentu niso bili ravno naklonjeni, je izpod njegovega peresa nastalo nekaj koncertnih orgelskih kompozicij. Kraljica inštrumentov s svojimi raznovrstnimi zvočnimi barvami ga je očitno mikala in zamikala. Morda še toliko bolj, ker je bil učenec Slavka Osterca in ga uvrščamo med pripadnike tako imenovanega neoklasicizma.

Jože Tisnikar

ARS Likovni odmevi, 27. julij 2018 ― 90 let Jožeta Tisnikarja, slikarja samosti in osamelosti Letos mineva 20 let od tragične smrti slikarja Jožeta Tisnikarja, umetnika samonikle umetniške poti, ki sta jo zaznamovali predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice, ki mu je bila hkrati atelje. Slikal je motive iz prosekture, gostiln, procesij, pogosto živali z ekspresivno deformiranostjo v razpoznavni zeleni barvi in eksistencialistični estetiki z značilnim simbolnim sporočilom. Ustvaril je izjemen opus slik, risb in grafik.Njegovo delo je zbujalo zanimanje tudi v tujini. V oddaji Likovni odmevi se bo Simona Kopinšek pogovarjala z Markom Košanom, kustosom in poznavalcem Tisnikarjevega življenja in dela, ki je sodeloval tudi pri postavitvi velike spominske razstave Smrt ni konec v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava, pripravljena ob umetnikovi 90 – letnici, bo odprta še vse do 14. 10.

Ruben Östlund v Motovunu in Otok psov na Ljubljanskem gradu

ARS Gremo v kino, 27. julij 2018 ― Švedskega režiserja Rubna Östlunda v istrskem mestecu nagrajujejo za svobodni duh in inovativnost, s katerima širi meje filmskega izraza. Obiskali smo filmski festival v Motovunu. Medtem ko je v slikovitem istrskem mestecu nagrado maverick, ki jo namenjajo avtorjem za inovativnost in razširjanje filmskega izraza, lani prejela poljska režiserka Agnieszka Holland, so v Motovunu za prejemnika mavericka letos izbrali Rubna Östlunda. Švedski režiser, ki med drugim raziskuje sodobni način življenja, strah pred drugim in drugačnim ter pojavne oblike konformizma in poslušnosti v skandinavskih družbah, bo gost oddaje. Slišali boste tudi oceni animiranega filma Otok psov Wesa Andersona in trilerja Skrivnostno ogledalo, ki bosta na ogled na domačih filmskih platnih. Ob koncu bomo predstavili hrvaško-slovensko koprodukcijo Nori dnevi. Dokumentarni film Damiana Nenadića o vsakdanjih in eksistencialnih stiskah dveh uporabnikov psihiatričnih storitev bo doživel mednarodno premiero v sekciji Teden kritike na festivalu v švicarskem Locarnu, ki se začenja prihodnji teden. Vabljeni v našo družbo!

Potovanje dneva

ARS Svet kulture, 27. julij 2018 ― Dnevnik dnevnih migrantov obravnava zvočna instalacija Potovanje dneva. S potovanji niso zaznamovani le poletni meseci, ampak vse leto. Koncept mobilnosti se je v zadnjih letih tako razvil, da so dnevne migracije običajni del našega bivanja, izraz gospodarskih, prostorskih, pa tudi kulturnih razmer v družbi. Dnevnik dnevnih migrantov obravnava zvočna instalacija Potovanje dneva, ki jo odprejo nocoj v mariborski galeriji Media Nox. V oddaji tudi o mednarodnem filmskem festivalu v Kranjski Gori, začeli pa bomo s festivalom Plavajoči grad, ki se začenja pri gradu Snežnik.

K betonski utopiji

ARS Arsov forum, 27. julij 2018 ― Znameniti stol Rex Nika Kralja, rdeči kiosk Saše Mächtiga in Trg republike Edvarda Ravnikarja v eni najprestižnejših umetniških ustanov. Slovenska arhitektura in oblikovanje sta te dni na ogled v eni najprestižnejših umetniških ustanov na svetu, v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Razstavo z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980 so pripravljali kar tri leta. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saše Mächtiga in drugih. Slovenska dela na razstavi je pomagala izbrati tričlanska delovna skupina iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Arsov forum smo zato povabili direktorja Matevža Čelika. Svoje vtise o razstavi nam bo zaupal tudi priznani arhitekt Boštjan Vuga, o povojni arhitekturi nasploh pa bo govoril umetnostni zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenske arhitekture dr. Peter Krečič.

še novic

Novice

podkasti