Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

ARS Svet kulture, 10. december 2018 ― Novo teoretsko delo Toma Virka in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti »Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski  galeriji KiBela.
Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

ARS S knjižnega trga, 10. december 2018 ― Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, […] Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, kratka proza Toma Podstenška Ribji krik in roman Jaumeja Cabréja Sodnik. Recenzije so napisali Iztok Ilich, Peter Semolič, Zarja Vršič in Simon Popek.
Vilko Ukmar /1/

Vilko Ukmar /1/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov Vilko Ukmar je tokratni skladatelj tedna. Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov.  V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Vilko Ukmar /5/

Vilko Ukmar /5/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― »Umetnik naj bo predvsem človek« »Umetnik naj bo predvsem človek,« je zapisal Vilko Ukmar, tokratni skladatelj tedna.  »Smoter glasbe je, buditi v človeku plemenita notranja doživetja in ga potem očiščevati, duševno buditi in etično ter moralno osveščati, da bi mogel v sebi razviti zdravega, sočutnega človeka, ki bi vedel za svojo nalogo v družbi….« Glasba zanj ni bila le spremljevalka iz najnežnejše mladosti, pač pa pojem in smisel življenja. Svoja spoznanja, misli ter umetniški nazor je izpovedoval v glasbenih esejih, znanstvenih publikacijah in v predavanjih študentom. Posebno zanimanje za estetska vprašanja in vprašanja stila v umetnosti oz. v glasbi, veje že iz njegovega knjižnega prvenca – iz Zgodovine glasbe, ki je prva tovrstna slovenska knjiga.
Rudolf Maister: sto let severne meje

Rudolf Maister: sto let severne meje

ARS Izšlo je, 10. december 2018 ― V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Nikar ne zamudite.
Vilko Ukmar /4/

Vilko Ukmar /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba. Z njo se je začel ukvarjati že zgodaj – prva njegova simfonična skladba, z naslovom Balada je nastala že leta 1927. Sledile sta ji Slovenska uvertura in Simfonične meditacije v letu 1932, dve leti zatem je ustvaril tudi skladbo Prebujenje, za godalni orkester.
Vilko Ukmar /3/

Vilko Ukmar /3/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico – kot je v svojih spisih in predavanjih večkrat jasno izrazil svojo duhovno in idejno usmeritev. Ker je pripadal krogu tako imenovanih levo usmerjenih krščanskih socialistov, ga je, kljub aktivnemu sodelovanju z Osvobodilno fronto, po 2. svetovni vojni doletela ista usoda kot Kocbeka. Kot pisec in predavatelj sicer ni bil dokončno utišan, marsikatera njegova dragocena misel pa je vseeno ostala neizrečena.
Vilko Ukmar /2/

Vilko Ukmar /2/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov Kot Primorcu mu je bila zborovska glasba še posebej blizu, samospevi so se v njegovo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko večinoma podrejal vsebini, mu je poezija morda služila kot dodaten vzgib za ustvarjanje. Ali pa tudi ne. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

ARS Ars humana, 10. december 2018 ― Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite.
Cankarjeve stilistične mojstrovine

Cankarjeve stilistične mojstrovine

ARS Jezikovni pogovori, 9. december 2018 ― Gostja je Mojca Smolej, izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Za slovnico se res nisem zanimal nikdar v svojem življenju. Kadar pišem, mi je edina skrb, da jasno povem, kar mislim, in pa, da natanko do najtišje nijanse čuti z mano tisti, za kogar pišem, je zapisal Ivan Cankar. Na dan stoletnice njegove smrti smo v torkovih Jezikovnih pogovorih osvetlili nekatere Cankarjeve stilistične mojstrovine.
Ivo Mršnik

Ivo Mršnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. december 2018 ― Za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa Ivo Mršnik je akademski slikar in grafik, ki kontinuirano ustvarja že več desetletij; za svoje delo je nedavno prejel nagrado Ivane Kobilca za prepričljivo umetniško držo in potovanje s tokom časa. Rodil se je leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je na Akademiji za likovno umetnost diplomiral iz slikarstva, nato pa še na grafični specialki. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1998 do upokojitve poučeval risanje ter grafiko z metodiko. Razstavljal je na več kot stotih samostojnih in skupinskih razstavah in prejel tudi nagrade za grafiko in risbo. O svoji ustvarjalni poti je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.
Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel – učenec in učitelj

Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel – učenec in učitelj

ARS Likovni odmevi, 8. december 2018 ― Ob 120. obletnici Umetniškega paviljona v Zagrebu V Umetniškem paviljonu v Zagrebu je na ogled razstava slikarja Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela, s katero galerija obeležuje 120 let delovanja. Umetniški paviljon v Zagrebu je najstarejša likovna ustanova v jugovzhodni Evropi. Prav Vlaho Bukovac je bil pobudnik zasnove paviljona. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili razstavo slikarjev, ki sta vsak na svoj način zaznamovala čas in sta prvič predstavljena na skupni razstavi, eden kot učenec in drugi kot učitelj. O razstavi z naslovom Vlaho Bukovac in Alexander Cabanel zgodovinsko srečanje učenca in učitelja je Aleksandri Saški Gruden spregovorila direktorica Umetnišega paviljona Jasminka Poklečki Stošić
Drago Tršar – erotična skulptura

Drago Tršar – erotična skulptura

ARS Likovni odmevi, 7. december 2018 ― Razstava v Mestni galeriji Ljubljana ob umetnikovi 90-letnici Razstava erotičnih skulptur Draga Tršarja je del niza razstav, nastalih v letu 2018, posvečenih umetnikovi 90-letnici. Z medinstitucionalnim sodelovanjem je tako Tršarjevo obsežno in raznoliko umetniško ustvarjanje analitično sistematično in znanstveno strokovno obdelano. Razstava njegovih erotičnih skulptur predstavlja avtorjev sproščen, oseben svet in radožive razsežnosti njegovega dela. Gost oddaje je kustos razstave dr. Sarival Sosič.
V imenu matere, Ljudje in Rožnati trikotnik

V imenu matere, Ljudje in Rožnati trikotnik

ARS Svet kulture, 7. december 2018 ― Igra Rožnati trikotnik je bila premierno uprizorjena leta 1979 in je avtorju Martinu Shermanu prinesla svetovno slavo. Oddaja bo v znamenju gledališča. V ljubljanski Mali drami bo nocoj prvo slovensko uprizoritev doživela igra Ljudje ameriškega dramatika mlajše generacije Stephena Karama, jutri bo pa velikem odru krstna uprizoritev nove drame Iva Svetine V imenu matere. V oddaji bomo predstavili igro Rožnati trikotnik ameriškega dramatika Martina Shermana – premiera bo prav tako jutri – ter koncert ob 25-letnici Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
Slovo

Slovo

ARS Za en bokal muzike, 7. december 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali posnetke pesmi iz oddaje, ki je bila leta 1980 posvečena temi slovesa od doma, eni od največkrat prisotnih tematik v naših ljudskih pesmih nasploh …
Prve poteze ministra za kulturo Dejana Prešička

Prve poteze ministra za kulturo Dejana Prešička

ARS Arsov forum, 7. december 2018 ― Za ministrom za kulturo so prvi meseci delovanja Za ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom so prvi meseci delovanja. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima predsednik vlade Marjan Šarec do kulture, kako je izbral ožje sodelavce, koliko se bo povišal poračun za kulturo v prihodnjem letu, ali se obetajo strožji ukrepi pri omejevanju sovražnega govora in o prednostnih nalogah v prihodnjem letu.
še novic