ARS Svet kulture, 6. december 2018 ― Pri založbi Beletrina je izšla nova monografska obravnava Ivana Cankarja, ki jo je napisal Igor Grdina Bliža se 11. december, ko bo minilo točno 100 let od smrti Ivana Cankarja, zato se v teh dneh povečuje koncentracija dogodkov, ki so povezani s Cankarjem. V Zagrebu potekajo Cankarjevi dnevi, pri založbi Beletrina pa so predstavili novo monografsko obravnavo Cankarja, ki jo je napisal Igor Grdina. V oddaji bomo napovedali tudi opero za mlade Všeč si mi libretista Milana Dekleve in skladatelja Damijana Močnika ter predstavili sejem knjig umetnika in umetniških publikacij v Centru in Galeriji P74.

ARS Čas, prostor in glasba, 6. december 2018 ― Švedska glasba je kot dobra knjiga, ki je še nismo prebrali. Ne vemo, kaj se skriva v njej. Švedska glasba je kot dobra knjiga, ki je še nismo prebrali. Ne vemo, kaj se skriva v njej. Izbrali smo nekaj glasbenih uspešnic, in slišali boste – spoštovani poslušalci, kako dobro zveni glasba, ki so jo ustvarili švedski skladatelji. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Švedske uspešnice’ bomo predvajali: Festivalsko glasbo (v obliki poloneze) opus 25 Huga Alfvéna, Interludij Wilhelma Stenhammarja, Švedsko festivalsko glasbo Agusta Södermana, Romanco Larsa-Erika Larssona, Švedsko polko, Ples pastirice in Švedsko rapsodijo št. 1 Huga Alfvéna, Vse skladbe bo izvajal Švedski radijski simfonični orkester pod vodstvom Stiga Westerberga. Oddajo je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, oddajo pa je pripravil profesor Pavel Mihelčič.

ARS Svet kulture, 3. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, ko bo mogoče spremljati množico prireditev, stopati skozi odprta vrata ustanov, ki želijo približati tudi ozadja in zaodrja Na Ta veseli dan kulture, ko bo mogoče spremljati množico prireditev, stopati skozi odprta vrata ustanov, ki želijo približati tudi ozadja in zaodrja, v Narodni galeriji pa prirejajo zaključno prireditev Evropskega leta kulturne dediščine, se bomo v oddaji Svet kulture posvetili predvsem knjižnim izdajam. Eno izmed del, o vsebini katerega vas bomo seznanili po 16.uri, nosi naslov Življenja pesnikov. Sicer pa tudi o novi, Cankarjevi nagradi,  novi verziji jezikovnega portala Fran ter pomembnih gostih puljskega knjižnega sejma Sanjam knjige.

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 2. december 2018 ― V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja – ene osrednjih osebnosti na področju fotografije na Slovenskem v zadnjih petdesetih letih. Retrospektiva je prvi tako obsežen pregled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali razmišljanje Stojana Kerblerja, ki ga je leta 1999 posnela Aleksandra Saška Gruden.

ARS Likovni odmevi, 1. december 2018 ― Ob smrti pionirja računalniške umetnosti V začetku meseca je umrl Edvard Zajec, svetovni pionir računalniške umetnosti. Rodil se je leta 1938 v Trstu, kjer je v obdobju od 1949 do 57 obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je poučeval tudi Avgust Černigoj. Po gimnaziji se je s starši preselil v Cleveland, kjer je obiskoval Cooper School of Art. Kasneje se je odpravil na študij slikarstva na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1966 tudi diplomiral. Podiplomsko obdobje, v katerem se je izpopolnjeval v likovni umetnosti na Univerzi v Ohiu, je spremljal dvom v možnosti slikarstva v sodobnem času, zato se je že med letoma 1968 in 1970, ko je poučeval slikarstvo na Carleton Collegeu in Saint Olaf Collegeu v Minnesoti, začel ukvarjati z računalniško grafiko, ki je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst, kjer je deloval kot svobodni umetnik, kasneje pa tudi kot profesor risanja na slovenskem učiteljišču. V teh letih je v sodelovanju z inženirjem Matjažem Hmeljakom razvil nekatere od najbolj poznanih programov za serije računalniških grafik in ploter, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Moderne galerije v Ljubljani.. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku Univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter leta 1982 tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York. Edvard Zajec je poleg uporabe algoritmičnih variacij za realizacijo svojih umetniških konceptov, ki so bili razbremenjeni človeškega faktorja tudi eden prvih umetnikov, ki je v povratno zanko računalniškega programja vpletel človeško spremenljivko, zato ga upravičeno imenujemo pionirja interaktivne umetnosti, ki jo je predvidel še preden so obstajala tehnična orodja za njeno realizacijo. V oddaji bomo ponovili pogovor Maje Žel – Nolda z umetnikom, ki je nastal ob veliki pregledni razstavi