Milan Erič – slikar, ilustrator, animator

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. april 2019 ― Pogovor z dobitnikom nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo, ki jo že 50 let podeljujejo slovenskim likovnih umetnikom in umetnicam, je Milan Erič – slikar, ilustrator, animator ter profesor risanja in slikanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Za njegovo ustvarjalnost, katere temelj je risba, je značilna karikatura, družbena kritika, humor in tehnična inovativnost. S pogostim soustvarjalcem Zvonkom Čohom sta za, lahko bi rekli kar znameniti, prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? poleg več drugih nagrad leta 1999 prejela nagrado Prešernovega sklada. Vsestranski umetnik Milan Erič je letos prejel še veliko nagrado Hinka Smrekarja na Slovenskem bienalu ilustracije za likovni del knjige Kaj je zeleno in leti po zraku: upodobitve ugank ljubljanskih osnovnošolcev. Z letošnjim dvojnim lavreatom se v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovarja Žiga Bratoš.

Grafični stiki z Japonsko

ARS Likovni odmevi, 6. april 2019 ― Japonska grafika iz 70ih let ter stiki med Japonsko in Jugoslavijo v MGLC Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec.

Ovrednotenje likovnih upodobitev evropske groze 20. stoletja – Boris Lurie v Slovenj Gradcu

ARS Kulturna panorama, 5. april 2019 ― V KGLU na ogled radikalne likovne refleksije Borisa Luriea (1924-2008) in gibanja NO!art Spremljali smo mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu in mednarodno konferenco o “Pisateljicah prve polovice 20. stoletja” v organizaciji Foruma slovanskih kultur v Ljubljani. Imamo nekaj poudarkov z letošnjega že 11. kulturnega bazarja v ljubljanskem Cankarjevem domu in z mednarodnega Sejma otroških knjig v Bologni. Predstavljamo monografijo o mestu neizpolnjenih pričakovanj Mariboru, na začetku 21.stoletja, udeležili pa smo se tudi petkovega simpozija ob otvoritvi razstave del radikalnega umetnika Borisa Luriea, člana umetniškega gibanja NO!art v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu. Za sklep pa razmišljamo ob razstavi z naslovom “Igra prikazni” fotografa Rogerja Ballena v Galeriji Fotografija v glavnem mestu.

Andrea Chénier in InterKlepec

ARS Svet kulture, 5. april 2019 ― V mariborski operi nocoj na oder premierno postavljajo delo italijanskega skladatelja Umberta Giordana Uporništvo, pacifizem in ljubezen poeta Chérnierja so gonilo četrte izmed dvanajstih opernih del italijanskega skladatelja Umberta Giordana, ki jo nocoj po treh desetletjih znova postavljajo na oder mariborske opere. Ob slavni veristični operi iz časa francoske revolucije se bomo v oddaji podali tudi v svet izrazito interaktivne predstave InterKlepec, zasnovane na zgodbi o Petru Klepcu, ki bo jutri premierno uprizorjena v Stari mestni elektrarni. Napovedali bomo tudi koncert Skladateljski začetki, strnili utrinke mednarodne konference Mobilnost za ustvarjalnost ter ob 90. rojstnem dnevu voščili dramskemu igralcu Juriju Součku. Vabljeni k poslušanju!

Glasba, gledališče in druge umetnosti okoli nas

ARS Svet kulture, 4. april 2019 ― Kaj slišimo? Kaj radi slišimo? Česa še nismo slišali? Bomo prisluhnili? Morda pogledali? Med vsebinami današnje oddaje omenimo premiero muzikala Addamsovi, v Mestnem gledališču ljubljanskem, napoved koncerta za Modri abonma, ki ga bo zaznamoval vodilni svetovni trobentač Håkan Hardenberger ter peti koncert iz komornega cikla Carpe artem v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Oddajo bomo razširili z napovedjo razstave lutk, plakatov ter ilustracij in akvarelov Eke Vogelnik na Ptuju in z vsebinskim utrinkom s Kulturnega bazarja, na katerem sodeluje tudi naše Uredništvo igranega programa.

Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi

ARS Čas, prostor in glasba, 4. april 2019 ― »Blizu smo spremembam, ki jih bo povzročila glasba prihodnosti.« »Blizu smo spremembam, ki jih bo povzročila glasba prihodnosti. Bližina bo tiha kot večerno morje. Jutro bo prineslo svežino. V ospredju bo tiha emocija, stalnost ritmičnega gibanja, poetika, ki bo imela občasne silovite izbruhe, kot vulkan, ki bruha gorečo zemljo.« Tako je zapisal avtor oddaje ‘Novi glasbeni krogi’ Pavel Mihelčič. V četrti oddaji bomo predvajali prvi stavek iz Simfonije št 8 v h-molu z vzdevkom »Nedokončana« Franza Schuberta, simfonično pesnitev Divja jaga Blaža Arniča in del skladbe Harmonielehre Johna Adamsa. Sedemindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.

Pot do miru ali pot do vojne?

ARS Svet kulture, 3. april 2019 ― 51. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu Mednarodno združenje književnikov PEN je bilo ustanovljeno z namenom, da se grozote 1. svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. V teh mirovnih prizadevanjih ima posebno vlogo Odbor za mir, ki se vsako leto sreča na Bledu, s čimer se začne mednarodno srečanje pisateljev. Prvič po več kot štirih desetletjih Odbor za mir ne bo vodil Slovenec, ampak bo to francoski pisatelj, pravnik Emmanuelle Pierrat. Kot vsako leto bodo pisatelji v teh dneh na Bledu tlakovali pot dialoga sprtim stranem, osrednji razpravi pa bosta namenjeni predstavam o drugih kot poti do miru ali vojne in prebujanju mladih za literaturo. V oddaji tudi o 34. Slovenskih glasbenih dnevih, ki so letos posvečeni 100-letnici ustanovitve ljubljanskega konservatorija in 80-letnici Akademije za glasbo, in o sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Prelistali bomo tudi publikacije, ki so jih predstavili v okviru koroških avstrijskih kulturnih dnevov.

Igra prikazni

ARS Svet kulture, 2. april 2019 ― Roger Ballen je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega Ameriški fotograf Roger Ballen že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja živi in ustvarja v Johannesburgu v Južni Afriki. Njegovi začetki so bili dokumentarni, skozi leta pa je izoblikoval prepoznaven slog, imenovan balleneska, ki označuje nekaj mračno vznemirljivega, nekaj, kar v opazovalcu prebudi občutek težko določljive, nezavedne groze. Kot fotograf pravi, da so njegove fotografije psihološke, saj raziskujejo predvsem temne strani človeške duševnosti. Igra prikazni, razstava, s katero se Ballen po desetih letih vrača v Ljubljano, je v njegovem prepoznavnem slogu nastala iz razmišljanja in predstave o posmrtnem življenju in nastanku vesolja iz niča, navdih za njihovo vizualizacijo pa je našel v celici zapuščenega johannesburškega zapora za ženske. Ballenove fotografije, ki delujejo proti splošnim vrednostnim ali moralnim sodbam v umetnosti, so razstavili v Galeriji Fotografija.

Ruda Jurčec: Zaprta in odprta vrata

ARS Esej na radiu, 2. april 2019 ― Slovenski pisatelj Ruda Jurčec se je uveljavil s kulturnimi eseji in reportažami tako v matični domovini kot v emigraciji. Slovenski pisatelj Ruda Jurčec se je uveljavil s kulturnimi eseji in reportažami tako v matični domovini kot v emigraciji. Poleg obsežnih knjig spominov Skozi luči in sence je napisal več novel in esejev. V oddaji boste slišali njegov esej Zaprta in odprta vrata z vmesnimi glasbenimi vložki odlomkov iz Ravelovega Bolera v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, pod vodstvom ameriške dirigentke Carter Nice. Besedilo bereta Mateja Perpar in Aleksander Golja, oblikovalec zvoka je bil Luka Radakovič, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /1/

ARS Oder, 1. april 2019 ― Letošnja Prešernova nagrajenka o umetniškem utripu v 70-ih in 80-ih letih minulega stoletja, o Shakespearju in Čehovu ter tekoči gumi, sladkorni peni in smetani kot materialih za kostume. Sedmi in osmi februar sta mimo, slovesnosti ob Slovenskem kulturnem prazniku tudi, zdaj gledališčniki praznujejo na Tednu slovenske drame. Preden pa se posvetimo temam, ki jih prinaša ta festival, se še enkrat spomnimo na letošnjo Prešernovo nagrajenko, kostumografinjo Bjanko Adžić Ursulov. Krajši pogovor z umetnico smo že slišali v naših prazničnih oddajah, danes in prihodnji teden pa vas vabimo, drage poslušalke in poslušalci, k poslušanju integralnega pogovora o bogati umetniški poti Bjanke Adžić Ursulov. Prvi del najinega pogovora zajema študentsko obdobje, vstope na odre v bivši Jugoslaviji, v Sloveniji in tujini, umetnica pa pripoveduje tudi o različnih uprizoritvah njej ljubih dramatikov Shakespearja in Čehova. Prihodnji teden bomo poslušali pripoved o njenih bogatih strokovnih izkušnjah, o materialih, ki jih uporablja pri svojem drznem umetniškem delu, bodisi so to tekstilne bodisi druge narave, kakršen je les, tekoča guma, sladkorna pena ali smetana.

Magična ekspresivnost odrevenelih figur

ARS Svet kulture, 1. april 2019 ― Klavdij Zornik v Pilonovi galeriji v Ajdovščini ob 10. obletnici njegove smrti Magična ekspresivnost odrevenelih figur in zamolkle, a kontrastne barve so značilnosti slikarstva Klavdija Zornika, ki je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Ob 10. obletnici njegove smrti so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pripravili razstavo avtorjevih del z naslovom Risbe, slike iz Primorske. Poleg desetih slik je na ogled tudi več njegovih risb, ki so manj ekstatične, zazrte vase in tu in tam fragmentarne. V ljubljanski galeriji Photon pa so na ogled dela dveh mlajših avtorjev, ki ju druži inovativen pristop k fotografskemu mediju. Tilyen Mucik in Domagoj Burilović se predstavljata s svojima novejšima serijama Flora femina in Post Factum. V oddaji opozarjamo tudi na nekaj novosti na področju otroške in mladinske literature v marcu.

Liturgična orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 1. april 2019 ― Tokrat vas vabimo k poslušanju liturgične orgelske glasbe Padra Davida de Bergama, organista, duhovnika in skladatelja, ki je deloval v prvi polovici 19. stoletja Tokrat vas vabimo k poslušanju liturgične orgelske glasbe Padra Davida de Bergama, organista, duhovnika in skladatelja, ki je deloval v prvi polovici 19. stoletja. Več kot 30 let je bil duhovnik v baziliki Santa Maria di Campagnia v Piacenzi, kjer je igral na veličastne orgle delavnice Serassi. Zanje tudi ustvarjal; svoje skladbe je predvidel predvsem za liturgično rabo, danes pa jih večkrat slišimo tudi v koncertni izvedbi.

Thomas Bernhard

ARS Ars humana, 1. april 2019 ― »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi« »Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, je govoril moj stari oče, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi,« je v avtobiografski knjigi Vzrok zapisal morda najpomembnejši avstrijskega pisatelj in dramatik druge polovice 20. stoletja Thomas Bernhard. V svojih delih je napadal sidrišča državnega ustroja – vero, zgodovino, različne ustanove, tudi umetnike – več o njegovem opusu pa v oddaji Ars humana. Naša gosta bosta dramaturginja in umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj Marinka Poštrak in prevajalec Jani Virk, avtor več prevodov Bernhardovih del in spremnih besed k prevodom.

Samo Rugelj, Nevenka Miklič Perne, Gabriel Garcia Marquez, Jakob Kenda

ARS S knjižnega trga, 1. april 2019 ― Resnica ima tvoje oči, Lisičja vstopnica, Dvanajst potohodnikov, Apalaška pot

Direktiva EU o avtorskih pravicah

ARS Arsov forum, 1. april 2019 ― Kdo bo služil in kdo plačal in kakšen bo postal internet Direktiva o avtorskih pravicah, ki so jo prejšnji teden sprejeli poslanci evropskega parlamenta, želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov. (Ponovitev torkove oddaje Studio ob 17h.)

Novice

podkasti