ARS Ars humana, 24. junij 2019 ― Se Slovenci še združujemo v skupnosti in ali lahko takšno združevanje krepita umetnost in kultura? Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh.

ARS Svet kulture, 24. junij 2019 ― Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. V oddaji boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Slapar slišali odlomek iz tega pretresljivega avtobiografskega romana. Za kako visoko ceno smo pripravljeni pridobivati litij, ki naj bi predstavljal odgovor na potrebe po zaščiti podnebja, se bomo vprašali z avtorjem fotografske razstave „Litij, Gonilna sila 21.stoletja“, Matjažem Krivicem. Ob koncu pa še k dogodku festivala Slovenjegraško poletje, koncertu Kresničke Boruta Morija in Andreja Ofaka.

ARS Svet kulture, 21. junij 2019 ― In glasba nad državo V današnji oddaji bomo pogledali, kje si bomo ta konec tedna lahko nahranili čute in osvežili duha: v Zgodovinskem atriju mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava oblikovalca Miljenka Licula, ki je zgodovinsko zaznamoval vidno prepoznavnost slovenske države in je avtor podobe slovenskih tolarjev, potnih listov, zdravstvene izkaznice, pa tudi celostnih grafičnih podob nekaterih najpomembnejših institucij. O opernem festivalu v Veroni bo več povedal Janko Petrovec, o prihodnji sezoni v tržaških gledališčih se je pozanimal Marij Čuk. Kot že ves teden bomo tudi danes poročali o jubilejnem, 60. Jazz festivalu Ljubljana. Omenjamo tudi mnogih glasbene dogodke tega konca tedna. Vabimo vas, da se nam pridružite!

ARS Izšlo je, 20. junij 2019 ― O zbirki kratkih zgodb o odnosu človeka do tehnologije Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju.

ARS Jezikovni pogovori, 20. junij 2019 ― Ddr. Igor Grdina o nedvomnih sledeh slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih “Govorite za nami teh malo besed” je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. “Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način,” razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in “nedvomne sledi slovenščine”.

ARS Čas, prostor in glasba, 20. junij 2019 ― Na sporedu glasba iz filmov Superman, Vojna zvezd, Schindlerjev seznam, Reševanje vojaka Ryana in Harry Potter Filmska glasba je glasbeni umetnosti odprla nove, dodane možnosti. Združili sta se slika in glasba. Nekateri avtorji so to možnost sijajno izkoristili. Med njimi je bil zagotovo Američan John Williams. V ponovljeni oddaji »Čas, prostor in glasba: John Williams« bomo to pot predstavili ameriškega skladatelja filmske glasbe Johna Williamsa. Po uvodnih Fanfarah svobodi bomo predvajali glasbo iz filmov: Superman, Vojna zvezd, Schindlerjev seznam, Reševanje vojaka Ryana in Harry Potter. Igral bo orkester Cincinnaty Pops Oddajo »Čas, prostor in glasba« je posnel David Lap, bral je Ivan Lotrič, besedilo je napisal Pavel Mihelčič.