ARS Svet kulture, 14. avgust 2019 ― Jutri slovenska premiera filma Bilo je nekoč … v Hollywoodu Težko pričakovana premiera filma Quentina Tarantina Bilo je nekoč … v Hollywoodu bo del tudi današnjega Sveta kulture. Nato se bomo odpravili korak za mejo pri Sežani, kjer je med zaselkom Poklon in vasjo Col v občini Repentabor pesniška pot posvečena trem sodobnikom zapisanim Krasu: Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu. Na tej poti vsako leto priredijo pesniški sprehod. In še o nocojšnjem koncertu flavtista Claudija Arimanyja in Ansambla Goffriller v Narodni galeriji v Ljubljani bomo spregovorili. Vabljeni, da nam prisluhnete.

ARS Svet kulture, 13. avgust 2019 ― Slovenski dijaki so osvojili ekipno zlato medaljo na lingvističnem tekmovanju v Yonginu v Južni Koreji. Na 17. mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji, kjer udeleženci tekmujejo v razumevanju logike njim neznanega jezika, je ekipa slovenskih dijakov osvojila ekipno zlato medaljo. Ob tej osrednji temi današnjega Sveta kulture se bomo odpravili še v razstavišče Kibla Portal v Maribor na razstavo Zlato runo ruskega vizualnega umetnika Olega Kulika, ki se med drugim sprašuje: “Kaj je Rusija danes, včeraj in jutri – imperij ali demokracija, agresor ali branik duha?” Tudi nekaj glasbenih dogodkov bomo napovedali, med njimi nocojšnji nastop godalnega kvarteta Kodaly v Narodni galeriji v Ljubljani.

ARS Oder, 13. avgust 2019 ― O izbranih predstavah 6. Drama Festivala v dveh delih, dveh oddajah Pred začetkom nove gledališke sezone se bomo posvetili 6. Drama Festivalu, ki je minulo sezono ljubljanske Drame sklenil. Na festivalu smo si ogledali nekaj predstav in o njih poklepetali z ustvarjalci, pogovore pa vam bomo predstavili v današnji in prihodnji oddaji. Otvoritvena predstava Michelangelo, po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, besedilo sta priredila režiser Sebastijan Horvat in dramaturg Milan Marković Matthis, je bila premierno uprizorjena v okviru lanskih Dubrovniških poletnih iger, v opuščenem samostanu na otoku Lokrumu. Nastala je v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in Hrvaškega narodnega gledališča Ivan pl. Zajc z Reke. Več o njej v nadaljevanju, pozneje pa prisluhnite tudi pogovoru o predstavi Gostišče Eden, ki jo je v Zagrebškem gledališču mladih (ZeKaeM), režiral Arpad Schilling. O njej smo se pogovarjali z igralcem Zoranom Čubrilom. Vabimo vas k poslušanju!    

ARS Esej na radiu, 13. avgust 2019 ― Alicia Gallegos, avtorica štirih pesniških zbirk, je ustanovila in urejala več leposlovnih revij, vodila pisateljske delavnice in promovirala pesnike V oddaji Esej na radiu boste slišali prispevek Gospodarji besed pisateljice in blogerke Alicie Gallegos. Avtorica štirih pesniških zbirk, rojena v Morónu v Argentini, je tudi ustanovila in urejala več leposlovnih revij, vodila pisateljske delavnice in promovirala pesnike. Besedilo je prevedel Andrej Rot, jezikovno ga je pregledala Mateja Juričan, brala pa napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Spominov na morsko obalo japonske skladateljice in tolkalistke Keiko Abe. Izbral jih je Mihael Kozjek, oblikovalec zvoka pa je bil Janez Ahlin.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Svetloba, presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile tiste, ki so glasbene umetnike, delujoče v pariški notredamski katedrali, navdihovale vse do danes. Katedrala je skozi stoletja doživela številne padce in vzpone, hrepenenje po novem in svežem pa ni nikoli presahnilo. Kot ne presahne svetloba, ki se iz barvite rozete vsak dan usiplje na orgelske piščali. Nič presenetljivega, če so bile orgle v notredamski katedrali že kmalu v središču glasbenega dogajanja tega prostora. Zanimanje zanje je vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec konec 19. stoletja, ko je Aristide Cavaillé -Coll tja postavil orgle s številnimi inovacijami; premogle so kar 86 registrov. In ko so zadonele orgelske miksture, je zasijala svetloba. Tudi v očeh slepega organista Louisa Vierna, ki je za ta inštrument namenil kar šest orgelskih simfonij. Svetloba, pa tudi presenetljivo jasna akustika in mističnost prostora so bile torej tiste, ki so v katedrali Notre Dame v Parizu navdihovale ne le vernike, pač pa tudi glasbenike. Tako je bilo vse do letošnjega požara, ki je, kot je upati, glasbena stremljenja nekaterih največjih umetnikov današnjega časa, kot je npr. orgelski virtuoz Olivier Latry, prekinil le začasno.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Glasba v času francoske revolucije Skozi čas so katedralo spremljali raznovrstni dogodki, med njimi tudi v preteklosti že večkrat tudi hude katastrofe. Ena največjih jo je vsekakor doletela s francosko revolucijo. Razjarjene množice so katedralo močno poškodovale, revolucionarni oblastniki so jo hoteli spremeniti v »tempelj razuma« in »kult vrhovnega bitja«. Kralja in kraljico so obglavili, zasegli cerkveno zemljo, pregnali duhovnike in uničili kipe. Boginja svobode je na več oltarjih za nekaj časa zamenjala Devico Marijo, velike zvonove so pretopili… Oskrunjeno in izropano so nazadnje spremenili v skladišče hrane, jo zaprli in le malo je manjkalo, da je niso tudi porušili. In glasba? Ni prav dosti podatkov o tem obdobju. Organisti so se v tem obdobju hitro menjavali in zdi se, da niso imeli prav veliko dela.

ARS Skladatelj tedna, 11. avgust 2019 ― Katedrala Notre Dame v Parizu je skozi čas postala neizogiben del umetnosti - že od samega začetka je povezana z glasbo. Katedralo Notre Dame v Parizu je letos močno poškodoval požar. Skozi stoletja je preživela že več podobnih dogodkov, takih in drugačnih, med njimi so bili nekateri tisti, ki so korenito posegli v potek zgodovine Francije in Evrope. Prav zato je katedrala veliko več od običajnega sakralnega objekta; ni le simbol Pariza, ampak celotne naše kulture in civilizacije. Skozi čas je postala tudi neizogiben del umetnosti – književnosti, slikarstva, opere, filma in drugih umetniških zvrsti. In kar je morda najpomembnejše –, v njej so vtkana stoletja človeške zgodovine, sprememb, vojn, praznovanj, smrti, navdihov, ljubezni, upov, tolažbe. Vse to je bilo velikokrat pospremljeno z glasbo, ki je bila v katedrali navzoča in z njo združena od vsega začetka. V njej se je uveljavila glasbena tradicija največje kakovosti, vedno novi rodovi so v njeno glasbeno zgodovino dodajali vedno nove gradbene kamne. Drzne inovacije v glasbi in arhitekturi so odmevale in odsevale druga v drugi. Glavni vir glasbenega navdiha pa je bila ves čas – Naša Gospa, Marija, zavetnica Parižanov in katedrale.