Jože Tisnikar

ARS Likovni odmevi, 27. julij 2018 ― 90 let Jožeta Tisnikarja, slikarja samosti in osamelosti Letos mineva 20 let od tragične smrti slikarja Jožeta Tisnikarja, umetnika samonikle umetniške poti, ki sta jo zaznamovali predvsem revščina v otroštvu in delo obdukcijskega pomočnika v prosekturi slovenjgraške bolnišnice, ki mu je bila hkrati atelje. Slikal je motive iz prosekture, gostiln, procesij, pogosto živali z ekspresivno deformiranostjo v razpoznavni zeleni barvi in eksistencialistični estetiki z značilnim simbolnim sporočilom. Ustvaril je izjemen opus slik, risb in grafik.Njegovo delo je zbujalo zanimanje tudi v tujini. V oddaji Likovni odmevi se bo Simona Kopinšek pogovarjala z Markom Košanom, kustosom in poznavalcem Tisnikarjevega življenja in dela, ki je sodeloval tudi pri postavitvi velike spominske razstave Smrt ni konec v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava, pripravljena ob umetnikovi 90 – letnici, bo odprta še vse do 14. 10.

Ruben Östlund v Motovunu in Otok psov na Ljubljanskem gradu

ARS Gremo v kino, 27. julij 2018 ― Švedskega režiserja Rubna Östlunda v istrskem mestecu nagrajujejo za svobodni duh in inovativnost, s katerima širi meje filmskega izraza. Obiskali smo filmski festival v Motovunu. Medtem ko je v slikovitem istrskem mestecu nagrado maverick, ki jo namenjajo avtorjem za inovativnost in razširjanje filmskega izraza, lani prejela poljska režiserka Agnieszka Holland, so v Motovunu za prejemnika mavericka letos izbrali Rubna Östlunda. Švedski režiser, ki med drugim raziskuje sodobni način življenja, strah pred drugim in drugačnim ter pojavne oblike konformizma in poslušnosti v skandinavskih družbah, bo gost oddaje. Slišali boste tudi oceni animiranega filma Otok psov Wesa Andersona in trilerja Skrivnostno ogledalo, ki bosta na ogled na domačih filmskih platnih. Ob koncu bomo predstavili hrvaško-slovensko koprodukcijo Nori dnevi. Dokumentarni film Damiana Nenadića o vsakdanjih in eksistencialnih stiskah dveh uporabnikov psihiatričnih storitev bo doživel mednarodno premiero v sekciji Teden kritike na festivalu v švicarskem Locarnu, ki se začenja prihodnji teden. Vabljeni v našo družbo!

Potovanje dneva

ARS Svet kulture, 27. julij 2018 ― Dnevnik dnevnih migrantov obravnava zvočna instalacija Potovanje dneva. S potovanji niso zaznamovani le poletni meseci, ampak vse leto. Koncept mobilnosti se je v zadnjih letih tako razvil, da so dnevne migracije običajni del našega bivanja, izraz gospodarskih, prostorskih, pa tudi kulturnih razmer v družbi. Dnevnik dnevnih migrantov obravnava zvočna instalacija Potovanje dneva, ki jo odprejo nocoj v mariborski galeriji Media Nox. V oddaji tudi o mednarodnem filmskem festivalu v Kranjski Gori, začeli pa bomo s festivalom Plavajoči grad, ki se začenja pri gradu Snežnik.

K betonski utopiji

ARS Arsov forum, 27. julij 2018 ― Znameniti stol Rex Nika Kralja, rdeči kiosk Saše Mächtiga in Trg republike Edvarda Ravnikarja v eni najprestižnejših umetniških ustanov. Slovenska arhitektura in oblikovanje sta te dni na ogled v eni najprestižnejših umetniških ustanov na svetu, v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Razstavo z naslovom K betonski utopiji – Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980 so pripravljali kar tri leta. Na njej so predstavljena dela najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov in oblikovalcev, med njimi tudi dela Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Savina Severja, Marka Mušiča, Nika Kralja, Saše Mächtiga in drugih. Slovenska dela na razstavi je pomagala izbrati tričlanska delovna skupina iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. V Arsov forum smo zato povabili direktorja Matevža Čelika. Svoje vtise o razstavi nam bo zaupal tudi priznani arhitekt Boštjan Vuga, o povojni arhitekturi nasploh pa bo govoril umetnostni zgodovinar in poznavalec zgodovine slovenske arhitekture dr. Peter Krečič.

Silvija Borovnik: Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

ARS Izšlo je, 26. julij 2018 ― »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Raziskuje sodobno slovensko prozo in pomemben del njenega literarnovednega delovanja je posvečen pripovedništvu slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je postavila misel pesnika, esejista in kulturnega sociologa Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi na univerzi s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo.

Esperanto – jezik za boljši svet

ARS Jezikovni pogovori, 25. julij 2018 ― Esperanto je več kot jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Nastanek esperanta je bil tesno povezan z ideali. Njegov avtor Ludvik Lazar Zamenhof je verjel, da lahko skupni mednarodni jezik pripomore k miru v svetu. Esperanto je tako več kot le jezik. Je ideja o enakopravnejšem sporazumevanju in gibanje za mir. Pred svetovnim dnevom esperanta, ki bo 26. julija, bo gost oddaje Vinko Ošlak, nekdanji predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN.

Filmski Motovun

ARS Svet kulture, 24. julij 2018 ― Zveneča imena filma in gumbi v Mestni galeriji Šoštanj Z močnim filmskim programom in zvenečimi imeni filmske produkcije se v hrvaškem Motovunu začenja 21. filmski festival, ki ga bo obiskal tudi švedski režiser Ruben Östlund, ki se lahko za film Kvadrat pohvali tudi z nominacijo za tujejezičnega oskarja. Sicer pa se vse začenja s celovečernim filmom Napad panike poljskega režiserja Pawla Maslone. Filmske zgodbe tako s 110. pripovedmi osvajajo Istro, kot so gumbi osvajali svet. O zgodovini gumbov od bronaste dobe do danes pripoveduje razstava v Mestni galeriji Šoštanj. Tudi o tej zbirki v oddaji Svet kulture po 16. uri.

Lutkovna in likovna umetnica Eka Vogelnik, 2. del pogovora

ARS Oder, 24. julij 2018 ― Še zadnji teden je v ljubljanski galeriji Kresija na ogled razstava Lutke v maskah Še zadnji teden je v ljubljanski galeriji Kresija na ogled razstava Lutke v maskah, ki jo je ob 35-letnici ustvarjanja pripravila likovna in lutkovna umetnica Eka Vogelnik. Prejšnji teden ste v oddaji lahko poslušali prvi del pogovora z umetnico, danes vas vabimo k poslušanju drugega dela. Pred mikrofon je Eko Vogelnik konec leta 2012 povabila Petra Tanko. Pogovor bogatijo ljudske pesmi v sodobnih izvedbah v interpretaciji Brine Vogelnik in njene skupine. Vabimo vas k poslušanju!

Rudno, Selška dolina

ARS Za en bokal muzike, 24. julij 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali posnetke pesmi in viž z Rudnega v Selški dolini iz leta 1980. Posebej zanimivi so posnetki značilnega instrumentalnega tria, ki je zaigral nekaj res starih plesnih viž.

Spol in slovenski film

ARS Arsov forum, 24. julij 2018 ― V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Slovenski filmski center je v sodelovanju z raziskovalko Niko Gričar prvič objavil statistiko o zastopanosti žensk v slovenski filmski industriji. Rezultati niso spodbudni: med prejemniki javnih sredstev za celovečerne filme v zadnjih dveh desetletjih je izjemno malo žensk, 11 odstotkov, čeprav je med diplomanti režije na AGRFT in med samozaposlenimi režiserji v kulturi kar tretjina režiserk. V Sloveniji v približno 90 odstotkih primerov torej gledamo filme v moški režiji, v približno 80 odstotkih pa tudi filme, ki so jih napisali in ustvarili moški. Prvi slovenski celovečerni film, ki ga je posnela režiserka, je nastal šele leta 2002, to je Varuh meje Maje Weiss. Gostje oddaje bodo Tanja Hladnik, direktorica festivala Kino Otok, Sonja Prosenc, filmska režiserka, in Jasmina Šepetavc, filmska kritičarka in programska sodelavka festivala filma LGBT v Ljubljani.

Tone Peršak: Kriza duha

ARS Esej na radiu, 24. julij 2018 ― Pisatelj in politik Tone Peršak je objavil več romanov, pisal pa je tudi gledališke, televizijske in radijske igre ter številne kritike, članke in razmišljanja Pisatelj in politik Tone Peršak je objavil več romanov, pisal pa je tudi gledališke, televizijske in radijske igre ter številne kritike, članke in razmišljanja o slovenski kulturi in književnosti. V oddaji Esej na radiu boste slišali njegov prispevek Kriza duha, ki je leta 2014 izšel v reviji Sodobnost. Brala sta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, bogatijo pa ga glasbeni odlomki Sonate št. 2 za harfo in klavir Milka Lazarja v izvedbi Mojce Zlobko Vajgl in Bojana Goriška. Oblikovalka zvoka je bila Mirta Berlan, urednika pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Gašper Malej: Pod tisto celino / Emily Dickinson: Poezija 1 / Christian Bobin: Bela dama

ARS S knjižnega trga, 23. julij 2018 ― V oddaji S knjižnega trga se bomo tokrat posvetili pesniškima knjigama Gašperja Maleja Pod tisto celino in Emily Dickinson Poezija 1 ter romanu Christiana Bobina Bela dama. Recenzije so napisali Petra […] V oddaji S knjižnega trga se bomo tokrat posvetili pesniškima knjigama Gašperja Maleja Pod tisto celino in Emily Dickinson Poezija 1 ter romanu Christiana Bobina Bela dama. Recenzije so napisali Petra Koršič, Diana Pungeršič in Tadeja Krečič.

Sinergija glasbe in likovnega izraza

ARS Svet kulture, 23. julij 2018 ― Dvotedenski blejski festival etno glasbe Okarina in mednarodna likovna kolonija Med poletne festivalske prireditve sodi tudi dvotedenski blejski festival etno glasbe Okarina, na katerem se predstavlja že nekaj uveljavljenih imen tovrstne glasbe, med katerimi sta Richard Thompson in Michael League. Kar nekaj nastopajočih v Slovenijo prihaja prvič, čeprav bomo na festivalu pogrešali slovenske glasbenike. Ljubljana Festival pa prireja likovne delavnice, mednarodno likovno kolonijo, tako da si učinke ustvarjalnih energij umetnikov, ki so se porodile v okolju Plečnikovih Križank, že lahko ogledate v tamkajšnji Viteški dvorani.

O prepovedanih in neprimernih knjigah 1945–1991

ARS Ars humana, 23. julij 2018 ― Cenzure v Jugoslaviji uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni Minuli ponedeljek smo termin oddaje Ars humana posvetili prepovedanim knjigam na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Tokrat ponavljamo oddajo, ki je nastala ob razstavi STOP! Cenzura, posvečeni cenzuri v nekdanji Jugoslaviji. Te cenzure uradno ni bilo, a se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; in kljub temu, da politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane, obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo na stotine knjig, ki so bile iz tega ali onega razloga označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. S Heleno Janežič se pogovarja Tina Kozin.

Recital britanske orglavke Gillian Weir

ARS Obiski kraljice, 22. julij 2018 ― Britanska orglavka Gillian Weir sodi med najbolj eminentne orgelske poustvarjalce na svetu Britanska orglavka Gillian Weir sodi med najbolj eminentne orgelske poustvarjalce na svetu. V svoji koncertni karieri beleži več kot tisoč nastopov, med njimi so koncerti v najbolj uglednih dvoranah in katedralah po svetu, sodelovala je tudi z mnogimi priznanimi dirigenti in orkestri. Na njenem repertoarju so orgelska dela od renesanse do sodobnosti, še posebno pozornost pa umetnica posveča glasbi francoskega skladatelja Oliviera Messiaena. Na koncertu v baziliki sv. Jakoba v Pragi je pred nekaj leti izvajala dela Josepha Jongena, Johanna Sebastiana Bacha, Jirija Ropka in Franza Liszta.

še novic

Novice

radio