ARS Čas, prostor in glasba, 1. avgust 2018 ― Koncert za violino in orkester, opus 65 malteškega skladatelja Josepha Velle V dvanajsti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ bomo predvajali: Koncert za violino in orkester, opus 65 malteškega skladatelja Josepha Velle. Simfoničnemu orkestru iz Sofije bo dirigiral skladatelj, solist bo Marcello Canci. Za oddajo smo izbrali še Koncert za violončelo in orkester, “en forme de pas de trois” Bernda Aloisa Zimmermanna. Solist bo Heinrich Schiff, Jugozahodnemu simfoničnemu orkestru iz Baden-Badna bo dirigiral Michael Gielen. Oddajo »Hitre spremembe« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

ARS Jezikovni pogovori, 1. avgust 2018 ― Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov, pa tudi heteronormativnosti. Queerovsko jezikoslovje je nastalo v devetdesetih letih v Združenih državah Amerike, torej gre za razmeroma novo smer. Hotenja queerovskega jezikoslovja so povezana z destrukcijo močnih družbenih binarizmov (ženska – moški, heteroseksualec – homoseksualec), pa tudi heteronormativnosti. Več o queerovskem jezikoslovju, pa tudi o nedavnem sklepu senata filozofske fakultete, da bodo v internih pravilnikih uporabljali ženski slovnični spol kot nevtralnega – ta je v javnosti sprožil burne reakcije – v tokratni oddaji. Gost v našem studiu bo dr. Vojko Gorjanc, redni profesor na oddelku za prevajalstvo ljubljanske filozofske fakultete.

ARS Oder, 31. julij 2018 ― Pogovor s Svetlano Mintchevo, strokovnjakinjo za cenzuro v umetnosti in direktorico programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike »Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.« Pove Svetlana Mintcheva in doda: »Če je načelo svobode govora sveto, mora cenzura nositi masko vzvišenih ciljev. Pretvarja se, da ščiti nedolžnost otrok, verska čustva, temeljne vrednote skupnosti. Najvišji cilj je, da postane samocenzura nekaj običajnega. Kot razkriva Freudova analiza sanj, je najvplivnejša vsebina nezavednega tista, ki je cenzurirana. Tako je tudi pri gledanju na kulturo skozi prizmo cenzure: cenzorjeve tarče razkrivajo najglobje obsesije družbe; na sramotilne stebre postavlja demonizirane druge, ki jih družba ustvarja, da bi se obvarovala pred samospoznanjem in spremembo.” O sodobni cenzuri na primeru sodobnih umetniških praks se je s Svetlano Mintchevo pogovarjala Saška Rakef.

ARS Esej na radiu, 30. julij 2018 ― Njene eseje, pesmi in kratke zgodbe so objavile številne revije po svetu Severnoameriška pisateljica Susan Smith Nash je za svoja dela prejela številne nagrade, dvakrat tudi nagrado Gertrude Stein za inovativno poezijo. Njene eseje, pesmi in kratke zgodbe so objavile številne revije po svetu. V oddaji lahko slišite njene Tri eseje, ki jih je prevedla Dušanka Zabukovec in so bili objavljeni v reviji Sodobnost leta 2014. Za oddajo Esej na radiu jih bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja. Bogatijo jih glasbeni odlomki iz koncertne suite Marsias nizozemskega skladatelja Alphonsa Diepenbrocka v izvedbi Haaškega rezidenčnega orkestra pod vodstvom Hansa Vonka. Oblikovalec zvoka je bil Blaž Kumše, urednika pa Mihael Kozjek in Andrej Rot.

ARS Ars humana, 30. julij 2018 ― O pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah »Samo ženske so lahko tekmovale z vrtnarjem, ki je imel poseben položaj, toda vse do Maintenonke so mu gledale skozi prste – tudi Montespanka. In tako je Le Nôtre ostal. Zagotovo ni noben podložnik dobival takih ugodnosti kot on. Nihče ni tako dolgo kraljeval v srcu kraljeve naklonjenosti. Z nikomer drugim se ni Ludvik XIV. toliko sprehajal in pomenkoval.« S temi besedami je Érik Orsenna med drugim opisal položaj, ki ga je na dvoru Sončnega kralja zavzemal znameniti kraljevi vrtnar André Le Nôtre. Kaj več o njem in njegovem delu v tokratni oddaji Ars humana, v kateri bomo govorili tudi o pomenu prostorsko-pomenske strukture, ki ji pravimo vrt, in o vrtovih kot umetninah, pa seveda o Ériku Orsennaju, ki je napisal knjigo Portret srečnega človeka. Posvečena je Le Nôtru, beremo pa jo lahko v prevodu Zoje Skušek. Gostji oddaje sta prevajalka, publicistka in novinarka Tanja Lesničar Pučko ter krajinska arhitektka, profesorica doktorica Ana Kučan, avtorica spremne besede in fotografij v knjigi.

ARS Obiski kraljice, 30. julij 2018 ― Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam Ob 110-obletnici rojstva Pavla Šivica vas tokrat vabimo k poslušanju glasbe, ki jo je ta slovenski glasbeni ustvarjalec namenil orglam. Kljub povojnim časom, ki temu inštrumentu niso bili ravno naklonjeni, je izpod njegovega peresa nastalo nekaj koncertnih orgelskih kompozicij. Kraljica inštrumentov s svojimi raznovrstnimi zvočnimi barvami ga je očitno mikala in zamikala. Morda še toliko bolj, ker je bil učenec Slavka Osterca in ga uvrščamo med pripadnike tako imenovanega neoklasicizma.