Vzporedni svetovi

ARS Svet kulture, 4. julij 2019 ― Kostumograf Alan Hranitelj V današnji oddaji bomo predstavili letošnji Festival kulture in kiparske Forma vive V Kostanjevici na Krki – FKK, ki se bo začel z nocojšnjim nastopom glasbenega dueta Silence. Posvetili se bomo tudi razstavi Vzporedni svetovi kostumografa Alana Hranitelja na Ljubljanskem gradu in projekciji filma Dolina miru režiserja Franceta Štiglica, s katero bodo začeli program kranjskega kina na prostem – Filmi na Vovkovem vrtu.

Kaj prinaša gledališka sezona 2019/2020? Prvi del.

ARS Kulturna panorama, 4. julij 2019 ― Pregled repertoarjev poklicnih gledališč po Sloveniji Vsakoletno razkritje repertoarjev prihajajoče gledališke sezone ponuja zanimiv poligon za razmislek o kontekstih, ki vplivajo na umetniško vodenje posameznega gledališča in ga sooblikujejo. Pri tem programi sočasno odsevajo tudi utrip našega družbenega, političnega, duhovnega vsakdana. Prav te zgodbe, ki jih bodo poklicna osrednja in manjša gledališča po Sloveniji v prihajajoči sezoni pisala s svojimi programi, bomo predstavili v oddajah Kulturna panorama in Oder.

Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine

ARS Jezikovni pogovori, 4. julij 2019 ― Eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov ne govori tekoče le slovensko, ampak guči tudi po prekmursko. Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Dušan Kirbiš

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 4. julij 2019 ― Za Kirbiša je značilen slikarski razmislek o aktualni govorici podobe kot kulturnem, psihičnem in materialnem proizvodu Akademski slikar Dušan Kirbiš je pred kratkim serijo najnovejših del prikazal v galeriji Kazemate na Ljubljanskem gradu, kjer je v svoji značilni avtopoetiki ponudil razmislek o aktualni govorici podobe kot kulturnem, psihičnem in materialnem proizvodu. Kirbiš je eden osrednjih predstavnikov postmodernizma na Slovenskem, del njegovega opusa se uvršča v neo-ekspresionizem. Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani kjer je med leti 1978 in 1982 opravil slikarsko in grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval v Berlinu, Londonu, New Yorku in drugod. Leta 2000 je pridobil naziv redni profesor za področje likovne teorije in barvnih študij na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. O svojem življenju in delu je več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

V Tibetu je lahko raba maternega jezika usodna

ARS Jezikovni pogovori, 4. julij 2019 ― Gostja je dr. Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Oddajo o jezikovnih razmerah na Haitiju pa lahko slišite na tej povezavi.

Interaktivno ulično gledališče

ARS Oder, 4. julij 2019 ― Kako ustvariti gledališko situacijo v javnem prostoru, katerega uporaba ima v vsakdanjem življenju drugačen namen? Vida Cerkvenik Bren je gledališka režiserka mlajše srednje generacije, ki jo je po končanem študiju in nekaj izkušnjah dela v gledaliških inštitucijah zanimal predvsem gledališki prostor, ki bi omogočal bolj neposreden stik med gledališkimi ustvarjalci in gledalci. S soustvarjalci so ustanovili KUD Ljud, skupino, ki se je pred dobrim desetletjem podala na pot iskanja oblik neposredne komunikacije in interakcije v obliki gledališkega dogodka, na ulicah, trgih, v čakalnicah, na letališčih in drugje. Svoje izkušnje z interaktivnim uličnim gledališčem je Vida Cerkvenik Bren, strnila v knjigi Why don’t we do it on the road – Zakaj ne bi tega naredili na ulici, osebni vodič po interaktivnem uličnem gledališču. Procesi, postopki, odnosi med ustvarjalci in občinstvom, ter posamezni performerski in uprizoritveni načini so v knjigi natančno opisani, razdelani in utemeljeni in knjiga je hkrati priročnik za ustvarjalce in gledalce. Več o vsebinah v pogovoru z Vido Cerkvenik Bren ter Gregom Močivnikom, performerjem, ki v kolektivu Ljud sodeluje od začetka. Vabljeni k poslušanju!

Dr. Katja Hrobat Virloget

ARS Ars humana, 4. julij 2019 ― » Presegati je treba meje struktur, v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja Docentka dr. Katja Hrobat Virloget je diplomirala iz arheologije, iz uporabe ustnega izročila v arheoloških raziskavah in doktorirala iz etnologije s temo mitskega izročila in percepcije prostora in časa v folklori Krasa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2004 do leta 2009, je bila kot mlada raziskovalka/asistentka zaposlena na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 2010 pa je zaposlena kot docentka in znanstvena sodelavka na Oddelku za dediščino in Oddelku za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter na programu Dediščinski turizem ter Turistice. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič. Iskanje mitskih lokacij s projektnimi sodelavci okrog Rodika ob postavljanju Mitskega parka, Rodik, 2019. foto: Ana Plestenjak. Docentka dr. Katja Hrobat Virloget se od svojega podoktorskega projekta naprej raziskovalno posveča konfliktnim spominom in utišanim dediščinam v multikulturni Istri po premikih prebivalstva po 2. sv. vojni. Na temo utišanih spominov je organizirala več mednarodnih konferenc in panelov. Tako je bila v letih 2014, 2015 v okviru Slovenskega etnološkega društva soorganizatorica okrogle mize in znanstvene konference o nemih glasovih manjšin. Odnos mitskega/folklornega izročila do krajine pa je njena raziskovalna tema vse od diplome naprej, v okviru katere je objavila mednarodno odmeven članek o uporabi ustnega izročila v arheologiji, je so-urednica znanstvene revije Studia mythologica Slavica in sodeluje v projektih s to ali širše etnološko tematiko. Med njenimi zelo pomembnimi izzivi pa je treba omeniti odgovornost za vsebino p

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 4. julij 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Ivana pred morjem

ARS Svet kulture, 3. julij 2019 ― Novi roman Veronike Simoniti V današnji oddaji se bomo posvetili novemu romanu Veronike Simoniti z naslovom Ivana pred morjem, ki je pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi. Besedilo je bilo lani med tremi finalisti za nagrado modra ptica Mladinske knjige. Na pogovor smo povabili fotografinjo Mankico Kranjec, ki se z razstavo Po stopinjah mojega deda predstavlja v galeriji paviljona Expano v Murski Soboti. Vnukinja Miška Kranjca je v svoj fotografski objektiv ujela raznolike motive prekmurskih ravnic, kjer je slovenski pisatelj preživljal svoje otroštvo in mladost. Vabljeni, da nam prisluhnete.

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 3. julij 2019 ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo ponovili, prvič je bila na sporedu 31.1.2019.

Polsestra v Karlovih Varih

ARS Svet kulture, 2. julij 2019 ― Danes bo na filmskem festivalu v Karlovih Varih svetovna premiera celovečerca Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra S karlovarškega festivala se nam bo uvodoma oglasil Matej Juh, v nadaljevanju pa bomo prelistali nov roman Gabriele Babnik Tri smrti in se posvetili trem festivalom: mednarodnemu festivalu sodobnega kolaža KAOS, prvi izdaji festivala ulične umetnosti Street Art Festival in prazniku pouličnega gledališča Ana Desetnica.

Boštjan M. Zupančič: Čar absurda

ARS Esej na radiu, 2. julij 2019 ― Pravni strokovnjak, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjan M. Zupančič je tudi filozof in avtor več knjig o žgočih družbenih temah. Pravni strokovnjak, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjan M. Zupančič je tudi filozof in avtor več knjig o žgočih družbenih temah. V oddaji boste slišali njegov esej Čar absurda, ki ga je objavil v reviji Sodobnost leta 1989. Bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih. Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz skladbe za harfo, op. 110 Graščakinja v stolpu Gabriela Fauréja. Harfo igra Markus Klinko. Oblikovalec zvoka je bil Miha Juvan, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

Hieronimov prevajalski credo

ARS Jezikovni pogovori, 1. julij 2019 ― Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem. Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob letošnji 1600-letnici smrti Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, smo se o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo o Hieronimu kot velikem prevajalcu Svetega pisma pa lahko poslušate na tej povezavi.

IDEN in poletni festivali

ARS Svet kulture, 1. julij 2019 ― Jutri bo ob navtični zori v rastlinjaku Tivoli premiera elektroakustične opere IDEN, festival Ljubljana pa nocoj odpira operni spektakel - Verdijeva Aida. Poletje je čas obilice festivalov, ki jim danes namenjamo minute v oddaji. In sicer Festivalu Ljubljana, ki bo nocoj na oder Kongresnega trga pripeljal znamenito opero Aida, festivalu Sajeta v Tolminu ter filmskemu festivalu v Karlovih Varih. Pod drobnogledom pa bo tudi premiera elektroakustične opere IDEN, ki je nastala v koprodukciji našega programa ARS z drugimi partnerji. Gre za sodobno opero, ki odpira vprašanja o človekovem odnosu do narave, o politiki urejanja nacionalnih parkov, pa tudi širše, o človekovem soočenju z minljivostjo in spremembami. Avtorice projekta – Tina Kozin, Saška Rakef in Bojana Šaljić Podešva – so kot izhodišče za ta vprašanja vzele Kuronsko sipino v Litvi.

Kaja Teržan: Krog

ARS Izšlo je, 1. julij 2019 ― Pogovor dveh pesnic Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. S Kajo Teržan se pogovarja Tina Kozin.

Novice

radio