ARS Arsov forum, 27. junij 2019 ― O dilemah grafičnega bienala z Aleksandrom Bassinom, Alenko Gregorič, Alenko Pirman in Božidarjem Zrinskim. Kljub njegovemu imenu se na ljubljanskem grafičnem bienalu obiskovalci že vrsto let ne srečamo le z grafiko. Pristop se je ključno spremenil leta 2001, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru uvedli kuratorski princip. Od tedaj je pogosto v ospredju razmislek o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. Kako se bienale, ki je Ljubljano ob nastanku leta 1955 postavil na svetovni zemljevid, sooča s sodobnimi izzivi? Ali bi bilo bolje iz njegovega imena izpustiti “grafični”? To sta dveh izmed vprašanj, o katerih razmišljajo gostje oddaje: Aleksander Bassin, Alenka Gregorič, Alenka Pirman in Božidar Zrinski. Osvetlili smo še specifični značaj in zgodovino ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, na katera se je pri snovanju letošnje edicije nanašal tudi umetniški kolektiv Slavs and Tatars.

ARS Oder, 26. junij 2019 ― Damjana Černe o tem, kako živeti v državi in o njenih predstavah v gledališču V Slovenskem mladinskem gledališču je nedavno tega nastala predstava z naslovom država, ki se opira na Platonovo sedmo knjigo Države in filozofovo prispodobo o votlini, sencah ter videzu resnice, analogije starogrškemu besedilu pa utvarjata tudi 20. in 21, stoletje, po padcu Berlinskega zidu se je namreč kot nesporen družbeni red uveljavil neoliberalni kapitalizem, ki korespondira z oblikami vladavini večine držav in državnih tvorb, kot je EU. Sredi tega pa smo ljudje, v krizi zaupanja, dvomeči v brezčasno ideologijo, ki se razteza v prihodnost. Na pogovor o zdajšnjosti v spominih, osebnem odnosu do gledališčenja zgodovinskega in političnega, se je, v odsotnosti drugih ustvarjalcev predstave, odzvala igralka Damjana Černe, ki je že večkrat upodabljala like v podobnih dramskih vsebinah.

ARS Svet kulture, 26. junij 2019 ― »Malokatera ženska iz naše zgodovine je pretrpela toliko krivic /.../ in v zgodovino vstopila s tako omadeževanim slovesom kot prav ona." Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za prevod monografije o Barbari Celjski, ki jo je napisala slovaška zgodovinarka Daniela Dvořáková. V njej se avtorica odmakne od negativne podobe vladarice, ki je vztrajala stoletja. Petnajstletno delo zgodovinarke, ki je preučevala arhivska gradiva, pokaže predvsem, kako izobražena in dobra vladarica je bila Barbara, ki se je od vseh Celjskih povzpela najvišje. V oddaji pa tudi o treh pomembnih izdajah Zelene zbirke Studia humanitatis, med katerimi je Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura. Njegovo delo je pred več kot sto leti odprlo ključna vprašanja, s katerimi se jezikoslovje ukvarja še danes.

ARS Esej na radiu, 25. junij 2019 ― V eseju med drugim izvemo, kako težko je najti resničnost razdvojenosti, ki nas privede do absurdnosti smisla. V oddaji boste slišali kratki esej Milana Dekleve Pamet v roke, Nesmisel! Napisal ga je kot alegorijo o otroštvu, odraščanju in zrelih letih Nesmisla. V eseju med drugim izvemo, kako težko je najti resničnost razdvojenosti, ki nas privede do absurdnosti smisla. Na koncu se izkaže, da je vsebina literarnih del nesmiselna, oblika pa smiselna. Glasbeni vložki so odlomki iz Suite za koncertno dvorano Josepha Horowitza v izvedbi Slovenskega trobilnega kvinteta. Besedilo bereta Mateja Perpar in Aleksander Golja, oblikovalec zvoka je bil Gašper Loborec, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.

ARS Ars humana, 24. junij 2019 ― Se Slovenci še združujemo v skupnosti in ali lahko takšno združevanje krepita umetnost in kultura? Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh.

ARS Svet kulture, 24. junij 2019 ― Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman preteklega leta podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. Nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman podeljuje časnik Delo, je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset. V oddaji boste v interpretaciji dramske igralke Vesne Slapar slišali odlomek iz tega pretresljivega avtobiografskega romana. Za kako visoko ceno smo pripravljeni pridobivati litij, ki naj bi predstavljal odgovor na potrebe po zaščiti podnebja, se bomo vprašali z avtorjem fotografske razstave „Litij, Gonilna sila 21.stoletja“, Matjažem Krivicem. Ob koncu pa še k dogodku festivala Slovenjegraško poletje, koncertu Kresničke Boruta Morija in Andreja Ofaka.