“Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo”

ARS Likovni odmevi, 4. januar 2020 ― John Baldessari (1931-2020) je igrivo izzival ustaljene načine gledanja »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden izmed odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74.

Francoska heroina iz 15. stoletja

ARS Svet kulture, 4. januar 2020 ― Samosvoja operna stvaritev Devica Orleanska na odru SNG Opera in Balet Ljubljana Režiser predstave Frank Van Laecke jutri na oder SNG Opera in Balet Ljubljana premierno postavlja opero Devica Orleanska, ki jo je Peter Iljič Čajkovski v 19. stoletju napisal v slogu velike francoske opere. V njej se psevdozgodovinsko ozadje zgodbe o usodi francoske junakinje iz 15. stoletja prepleta z mešanico veličastnega razkošja in melodramatičnih pasaž, pravijo ustvarjalci in dodajajo, da je Čajkovski herojsko osebnost Ivane Orelanske nadgradil s kompleksnimi psihološkimi nasprotji. Predstavili bomo tudi dve gledališki predstavi: v SNG Nova Gorica bodo uprizorili predstavo Galileo, v Mini Teatru v Ljubljani pa predstavo Sin. Pestro bo tudi na glasbenem področju: Big Band RTV Slovenija danes vabi na koncert V kraljestvu Buddyja Richa, ki bo posvečen enemu najboljših jazzovskih bobnarjev. Danes se bo odvil tudi poseben mednarodni radiofonski večer EBU skupine Ars acustica, na katerem s prispevkom sodeluje tudi program Ars.

Hildur Guđnadottir: Joker

ARS Filmska glasba, 4. januar 2020 ― Ob njeni glasbi se je Joachim Phoenix v Jokerju zazibal v ubijalski ples. Nič nenavadnega ni, da o 37-letni islandski skladateljici in violončelistki Hildur Guđnadottir govorijo kot o favoritinji za oskarja, je zapisal Guardian. Prav tako je jasno, kaj je v njeni glasbi pritegnilo režiserja Jokerja Todda Phillipsa, da jo je povabil k sodelovanju. Njena glasba je elegična in skrivnostna, temačna in srce parajoča, prav takšna, da ustreza glavnemu junaku Arthurju Flecku.

Moj najboljši profil, Obtožujem!, 31. tržaški filmski festival, Nominacije za oskarje 2020

ARS Gremo v kino, 4. januar 2020 ― Analiziramo tudi še sveže nominacije za oskarje. Ocenjujemo nove filme z rednega sporeda: ta teden sta premiero doživela Moj najboljši profil z Juliette Binoche v glavni vlogi ter Obtožujem! režiserja Romana Polanskega. Predstavljamo 31. tržaški filmski festival in analiziramo nominacije za zlate kipce. Naš rimski dopisnik si je ogledal nov biografski film o Dveh papežih, ki je očaral filmsko in po novem tudi oskarjevsko javnost: Benedikta Šestnajstega in Frančiška v njem igrata Anthony Hopkins in Jonathan Pryce.

Antonio Vivaldi /5/

ARS Skladatelj tedna, 4. januar 2020 ― Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Antonio Vivaldi je bil najplodovitejši italijanski skladatelj svojega časa. Poleg oper, kantat, srenat, komorne glasbe in sakralnih del se je izpod njegovega peresa ohranilo čez petsto koncertov. Z njimi je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in po njih so se zgledovali številni sodobniki in nasledniki, kot so Tartini, Locatelli in Bach.

Velike Lese pri Krki

ARS Za en bokal muzike, 3. januar 2020 ― Domačini so leta 1984 zapeli in zaigrali nekaj pesmi in viž, med drugim bomo slišali danes redko slišane bordunske citre, ali kot so jim tudi rekli: »švrkovnice«. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke iz Velikih Les pri Krki na Dolenjskem. Domačini so leta 1984 zapeli in zaigrali nekaj pesmi in viž, med drugim bomo slišali danes redko slišane bordunske citre, ali kot so jim tudi rekli: »švrkovnice«. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Ana Svetel: Dobra družba

ARS Izšlo je, 3. januar 2020 ― Zbirka zelo različnih zgodb s skupnim imenovalcem Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.

Kiparja Canova in Thorvaldsen v Milanu

ARS Svet kulture, 3. januar 2020 ― V znamenitem razstavišču nasproti milanske Scale so postavili na ogled skulpture dveh prijateljev, sodobnikov. V oddaji Svet kulture se bomo podrobneje posvetili novi kiparski razstavi, ki je na ogled v italijanski finančni prestolnici, Milanu. V znamenitem razstavišču nasproti milanske Scale so postavili na ogled skulpture slovitega italijanskega kiparja Antonia Canove ter danskega kiparja Bertla Thorvaldsena. Iz Italije se bomo preselili v Združene države Amerike in vam zaupali, katera slovenska gledališka skupina te dni gostuje v New Yorku. Oddajo bomo sklenili na domačih tleh in predstavili novo knjigo knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega. Vabljeni v našo družbo.

Tekma za Evropsko prestolnico kulture

ARS Arsov forum, 3. januar 2020 ― Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja. Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.

Antonio Vivaldi /4/

ARS Skladatelj tedna, 3. januar 2020 ― V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V zadnjem desetletju življenja je Vivaldi veliko potoval. Večinoma je osebno nadziral uprizoritve svojih oper, zato njegovim potovanjem najlaže sledimo kar po krajih in datumih njihovih premier. V začetku tridesetih let osemnajstega stoletja je verjetno obiskal Prago, saj so tam v zaporednih sezonah uprizorili dve njegovi novi operi. V naslednjih letih je napisal nekaj oper za gledališča v rojstnih Benetkah in se vse več posvečal tudi uprizoritvam v manjših italijanskih kulturnih središčih, kot so Verona, Ancona, Ferrara in Reggio nell’ Emilia. Zaradi pogostih potovanj je trpela njegova služba v dekliški sirotišnici Ospedale della Pieta v Benetkah. Redno sodelovanje s to ustanovo je moral opustiti kar za več let, še vedno pa je tja proti plačilu pošiljal nove skladbe. Avgusta 1735 so se upravitelji sirotišnice odločili, da ga bodo znova zaposlili kot kapelnika. Takrat so začeli strože nadzirati njegova potovanja ter ga po dveh letih in pol spet odpustili zaradi pogostih izostankov. Vivaldi je ostal kljub temu še naprej povezan z glasbenim življenjem sirotišnice. Marca 1740 – le dobro leto pred njegovo smrtjo – je Benetke obiskal bodoči volilni knez Saške in poljski prestolonaslednik Friderik Kristijan. Upravitelji sirotišnice so Vivaldija prosili, naj za to priložnost napiše novo glasbo in prevzame vodstvo ansambla na slavnostnem karnevalskem koncertu.

Melodije iz davnine /3/ – Tonovski načini

ARS Čas, prostor in glasba, 2. januar 2020 ― Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil […] Vsaka melodija je sad čustev in logičnega razmisleka. Zdi se preprosto, pa ni. Melodija ima na voljo določeno število tonov. Rossini je za melodijo uporabil en sam ton, obstajajo melodije, ki se gibljejo v krogu petih tonov. Kombinacij, ki bi jih lahko izračunal računalnik, je veliko. Če bi si izmislili pravila, bi s tem omejili število kombinacij. Pa bi jih res? Oddajo tokrat posvečamo eni najstarejših znanih tradicij umetnostne glasbe, Gregorijanskemu koralu in tonovskim načinom, ki jih je ta tradicija vgravirala v glasbeno zgodovino.

Romaneskno nadaljevanje Dekline zgodbe

ARS Svet kulture, 2. januar 2020 ― V slovenščini je pred kratkim izšel roman Testamenti Margaret Atwood, za katerega je lani prejela tudi bookerja Margaret Atwood je leta 1985 napisala distopičen roman o življenju v šovinistični, diktatorski državi Gilead, ki ga je poimenovala Deklina zgodba. Pripovedovalka romana je dekla Odfreda, ki so ji – kot vsem ostalim deklam – odvzete človekove pravice, predvsem pa svoboda odločanja o svojem lastnem telesu. Drugo romaneskno etapo o življenju v patriarhalnem Gileadu, ki je na police prišla štiriintrideset let po nastanku Dekline zgodbe, vam bomo predstavili v tokratni oddaji. To pa ne bo edina knjiga, ki ji bomo namenili pozornost. Prelistali bomo namreč tudi strip o generalu in pesniku Rudolfu Maistru dr. Mihaela Glavana in Damijana Stepančiča. Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Antonio Vivaldi /3/

ARS Skladatelj tedna, 2. januar 2020 ― Vivaldi je že za življenja zaslovel predvsem s svojimi koncerti za godala, napisal pa je tudi veliko komornih skladb za solistične inštrumente brez spremljave godalnega […] Vivaldi je že za življenja zaslovel predvsem s svojimi koncerti za godala, napisal pa je tudi veliko komornih skladb za solistične inštrumente brez spremljave godalnega ansambla. Tudi te zaradi oblikovnih značilnosti imenujemo “koncerti”. Ritornelle, v katerih bi pričakovali orkesterske tuttije, v njih igrajo vsi instrumenti skupaj, solistični odsek pa so ponavadi namenjeni enemu samemu glasbilu…

Tikanje, vikanje, onikanje skozi čas

ARS Jezikovni pogovori, 1. januar 2020 ― Vabljeni k poslušanju ponovitve pogovora z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Razvoju množinskih ogovornih oblik lahko v slovenskih pisnih virih sledimo od 13. stoletja, najbolj popoln vir iz 18. stoletja pa je Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Takrat se je zaradi razslojenosti družbe oblikoval štiridelni ogovorni sistem – plemiče se je naslavljalo z vaša gnada. Zanimivo je, da Brižinski spomeniki ne poznajo vikanja, tudi standardizirani prevodi Svetega pisma nimajo vikanja – v Bibliji se tikajo kralji in celo Bog. Vikanje sicer ni vedno izraz spoštovanja. Vikanje je lahko velika žalitev, če jo začnemo uporabljati potem, ko smo se z nekom, ki smo ga prej tikali, sprli. O zgodovinskem razvoju slovenskih ogovornih oblik v ponovljenem pogovoru z dr. Alenko Jelovšek, znanstveno sodelavko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ta pesem ozdravi ribo

ARS Oder, 1. januar 2020 ― O izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. »Vedno se mi zdi, da v radijski igri iščem prostor, širino za potovanje v svetove, ki so na meji z »realnim«, da iščem na nek način »subjektivno, senzorično izkušnjo«, ki bi povedala več, oz. da iščem »napako« v realnem svetu. S tega stališča so otroške radijske igre na nek način odličen material, ki pa je vendar na nek način »zamejen z neko varno linijo«, pove režiserka Ana Krauthaker, ki podpisuje tudi režijo radijske igre za otroke Ta pesem ozdravi ribo. Igro, ki je bila nominirana za prestižno nagrado prix Europa, je glasbeno opremil instrumentalist in skladatelj Luka Hočevar. Ob primerih izbranih radijskih iger za otroke, pa tudi za odrasle, bomo z Ano Krauthaker in Luko Hočevarjem govorili o izzivih umetnosti, ki – v svetu, dominantno usidranem v vizualnem – ustvarja zgolj dražljaje, ki jih prevaja slušna pot. Govorili bomo o zvoku, glasu, besedi, glasbi, načinih poslušanja. Slišali pa boste tudi odlomke iz radijskih iger Ta pesem ozdravi ribo, O kravi, ki je lajala v luno in Srečen.