Predstavljamo: Literatura v živo: ad hoc risba slika poezijo (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 15. april 2015 ― Kako gredo skupaj literarura, glasba in poezija? To lahko ugotavljate na seriji dogodkov Literatura v živo: ad hoc risba slika poezijo, ki jih organizira LUD Literatura v soorganizaciji s Trubarjevo hišo literature; prvi je bil v sodelovanju s THL izveden 27. marca. Na vsakem večeru sodelujoči pesniki, ki najprej preberejo svoje tekste, sledi pa glasbena interpretacija, ob kateri gostujoči slikar ali slikarka prelije na papir svojo predstavo o pesmi. Omenjena naloga je na dogodku, ki se je v Trubarjevi hiši literature odvil v petek, 10. aprila 2015, pripadla ilustratorki Alenki Sottler, spremljal jo je Jošt Drašler na kontrabasu, svoje pesmi pa sta v likovno in glasbeno obdelavo ponudila Barbara Jurič in Jure Jakob. 

NOČNA PLOVBA V SEDEM KRALJESTEV

Špehšpilja, 15. april 2015 ― Igra prestolov je že nekaj sezon HBO-jeva kronska serija. Pri kritiških nagradah jim sicer vedno uspe zgrešiti pozlačene kipce za Theonov prikrajšek ali še manj, toda gledalci se družno zgrinjajo pred takšne in drugačne zaslone. Ne le, da je Igra prestolov podrla rekord gledanosti, ki so ga dolga leta v jekleni mafijski pesti držali Sopranovi, zgodba o boju za železni prestol je očarala tudi sodobne pirate, ki plujejo širom torentskih morij. Na strani TorrentFreak si je lani posamezno epizodo medsebojno posojalo več kot osem milijonov skorbutnih računalničarjev. Le kanček manj, kot sta jih skupaj pridelali drugo in tretje uvrščeni seriji, Živi mrtveci in Veliki pokovci. Eden od močnejših dejavnikov za piratiziranje je bržčas želja gledalcev po takojšnjem ogledu novega dela. In čeprav HBO na svojih lokalnih podružnicah po svetu serijo že od samega začetka ponuja z manj kot štiriindvajseturnim zamikom, je za nekatere očitno tudi to preveliko breme neučakanosti. HBO je tako za peto sezono, ki se začne to nedeljo, sklenil Igro prestolov ponuditi istočasno po vsem svetu. Serijo bomo tako v Evropi gledali sredi noči iz nedelje na ponedeljek, s čimer bodo poleg zmanjšana piratiziranja (če bo načrt deloval) poskrbeli tudi za viralno oglaševanje, saj se bodo gledalci naslednji dan po ulicah in delovnih mestih nedvomno vlekli kot neživci iz daljnega severa. Potrebovali bi le nepričakovane snežne padavine in najcenejša reklamna kampanja vseh časov bi bila tu. V zombije pa se gledalci pete sezone ne bomo spreminjali le zaradi nočnih ur, ob katerih si jo bomo lahko ogledali, marveč bo marsikomu zastalo tudi srce ob presenečenjih in razkritjih, ki nas čakajo. Če so prejšnje – še posebej prve tri – sezone dokaj verno sledile poteku knjižne predloge, v novi sezoni pričakujemo več odmikov. Ne še toliko kot v naslednjih, ko bodo ustvarjalci prehiteli Martinove izdaje, a po promocijskih fotografijah in odlomkih iz napovednikov je jasno, da bomo gledali zgolj grob oris Vranje gostij
The Marxist Wears Prada*

The Marxist Wears Prada*

Airbeletrina, 15. april 2015 ― Isaiah Berlin si v enem od svojih esejev za primerjavo različnih tipov avtorjev kot izhodišče izbere verz grškega pesnika Arhiloha, ki pravi: »Lisica ve veliko stvari, jež pa eno pomembno.« Razlikuje med tistimi avtorji, ki vse podrejajo eni viziji, enemu in edinemu univerzalnemu načelu, po zaslugi katerega vse, kar izrazijo, dobi svoj pomen, in onimi, ki zasledujejo več med seboj različnih ali celo nasprotujočih si ciljev. Če prvi tip intelektualne in umetniške osebnosti pripade ježem, drugi pa lisicam, lahko Danteja, Hegla, Ibsena in Prousta označimo za ježe, Aristotela, Goetheja, Puškina in Balzaca pa za lisice.
Sprehod čez besedne slike: literarni večer z Andrejem Brvarjem (Zarja Vršič)

Sprehod čez besedne slike: literarni večer z Andrejem Brvarjem (Zarja Vršič)

Trubarjeva hiša literature, 14. april 2015 ― Andrej Brvar je zagotovo eno najzanimivejših in najpomembnejših imen slovenske literarne scene. Najzanimivejših zato, ker se njegova poezija vztrajno izmika kakršnim koli bolj določnim literarnoteoretskim oznakam; te sicer segajo od reizma, imagizma in ludizma vse do družbenokritične poezije, vseeno pa noben pojem v celoti ne zajame njene kompleksnosti. Da pa je Brvar tudi eden najpomembnejših pesnikov, je postalo jasno zlasti v začetku letošnjega leta, ko je za svoje življenjsko delo prejel tudi Prešernovo nagrado. Na literarnem večeru, ki se je odvil v sredo, 8. aprila v Trubarjevi hiši literature, se je s pesnikom pogovarjala Darka Tancer-Kajnih.
Filmske levitacije po pesniško

Filmske levitacije po pesniško

Airbeletrina, 14. april 2015 ― Dati pesniški zbirki dva naslova, je po svoje tvegano dejanje, posebno v časih, ko mora biti vse hitro, kratko, bliskovito, tako da se čim prej »oprime« potencialnega potrošnika. Tudi poezija je – navsezadnje – potrošniški artikel. Gre za zakon dati – vzeti, ponuditi – kupiti. Prav zato se moramo najprej ustaviti pri tem uvodnem »zapletu«. Seveda lirik, kakršen je Grošelj, na poezijo ne gleda kot na nekaj, kar bi bilo treba po vsej sili (pro)dati bralcu, pač pa jo razume v povsem drugih kontekstih: odprtosti, svobodi, neskončnosti; pa naj se slednje sliši še tako klišejsko in romantično. In z romantičnimi prvinami ima ta pesniška zbirka marsikaj opraviti. Dvojnost naslova gre namreč razumeti skozi stari romantični razkol, večno prisoten in mamljiv.
še novic