Novice

literatura

Kje rastejo pesniki? (Urška Gabrič)

Kje rastejo pesniki? (Urška Gabrič)

Trubarjeva hiša literature, 23. april 2015 ― Zdi se, da predvsem v prestolnici. Mnenju o neizmuzljivi zaznamovanosti pomembnih imen slovenskega pesništva z Ljubljano kot kulturno-umetniškim središčem in merjenju uspeha avtorjev na podlagi števila izdanih zbirk, sta kljubovala pesnika iz Velenja in Slovenskih Konjic. Na petkov večer, 17. aprila sta se v Trubarjevi hiši literature srečala Ivo Stropnik in Tanja P. Hohler. Dialog med njima in poslušalci njune poezije je vodila Petra Koršič.
Urne zgodbe, polfinale II: Potapljanje ladij (Lara Paukovič)

Urne zgodbe, polfinale II: Potapljanje ladij (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 23. april 2015 ― Drugi polfinale Urnih zgodb 21. aprila 2014 je postregel z zanimivo nalogo, nekoliko drugačno od tistih, ki smo jih bili vajeni doslej. Vesna Lemaić, gostja večera, je namreč mnenja, da bi morala sodobna literatura bolj odslikavati stanje v družbi. V tem duhu je tekmovalcem (Živi Bončini, Roku Štuklju, Arjanu Preglu in Kaji Blazinšek) za izhodišče postavila nedavno novico: v Sredozemlju se je prevrnila ladja s skoraj 700 begunci, večina je utonila, preživelih skorajda ni. Novico naj bi osebe v zgodbi izvedele prek poročil, Lemaić pa je dala navodila tudi za to, kakšno naj bo okolje, v katerem liki živijo: majhno stanovanje v degradiranem slovenskem mestu.
RAZSLOJITEV GEST V DIVJAD

RAZSLOJITEV GEST V DIVJAD

Radio Študent, 23. april 2015 ― V tokratni rubriki Kosilo nekega molja predstavljamo in motrimo pesniški prvenec Relikvije Dihanja mladega avtorja Jana Krmelja. Krmelj, rojen leta 1995, je v zadnjem polletju udaril na širše površje kot nekakšna skrbno varovana skrivnost in začel z nezaslišano močjo svojega pisanja povzročati hude, čeprav navzven ne nujno spektakularne, valove. Možnost smo mu imeli prisluhniti tudi na Radiu Študent v okviru jutranjih gostovanj, na nekaj izbranih literarnih dogodkih, predvsem pa prek knjige, ki jo držimo v rokah že nekaj mescev. Relikvije Dihanja in s tem pesniški glas Jana Krmelja se v polje mlade literarne ustvarjalnosti novejšega datuma, pa tudi v tisto problematičnih srednjih let, umešča tako, da se ne umešča, temveč podtalno razfukava koordinate tiste realnosti, ki jo usmerjajo - ki si jih delimo in si jih ne delimo. Vanje je zaplul pospremljen s samodeklarirano afiniteto do Paula Celana, enega osrednjih pesnikov zloma iz prejšnjega stoletja (pesem Ad Paul Celan in cel kup osrednjih ter obrobnih reči, med drugim še neizdan prevod zbirke Schneepart) - afiniteto, ki pravzaprav ni nikakršno zavetje, temveč še večja izpostavitev pod kap, v tok in ob zapornice. Za tiste, ki smo bili presunjeni od Celanovih eksplikacij rešetk jezika in ki smo nemara čutili z napovedjo vojne metaforam v delu Jureta Detele, je Krmeljevo pisanje malodane odrešitev. V tem smislu je težko razumeti očitke hermetičnosti, ki so že in gotovo še bodo, prišli. Krmelj pač ne piše o tem, koliko knjig je prebral, o urbanem kofetkanju, postštudentskemu nihilizmu in zdolgočasenosti. In če pri teh letih nima časa za to, ga gotovo in na srečo ne bo imel niti kasneje. Kar brli iz njegove poezije in pisanja je svojevrstna urgenca, ki daje slutiti, kako malo izbire ima, kako je to zanj na neki način edini jezik, skozi katerega je sploh moč pisati - če se naslonimo na nekatera razmišljanja Miklavža Komelja iz spremnega pisma knjigi (h kateremu se še vrnemo). Ne piše o tem, o čemer se ne da p
Odziv na kolumno G. Babnik in njen odgovor nanj

Odziv na kolumno G. Babnik in njen odgovor nanj

Airbeletrina, 23. april 2015 ― Na spletni strani AirBeletrina je bila julija 2014 objavljena kolumna Gabriele Babnik na temo rasizma z naslovom »O vanilijah in čokoladah«. Ob branju lahko opazimo, da smo nekatere odlomke v enaki ali zelo podobni obliki brali že v odličnem romanu nigerijske pisateljice Chimamande Ngozi Adichie, Amerikanka (Americanah). Ta je v izvirniku izšel leta 2013, v slovenskem prevodu Gabriele Babnik pa konec leta 2014. Roman Amerikanka in njegova avtorica sicer v kolumni nista omenjena; misli protagonistke romana, Ifemelu, so pripisane »nigerijski prijateljici, ki že dve desetletji živi v Parizu« oziroma avtorici kolumne.

V puščavo ...

Knjige pomagajo ..., 22. april 2015 ― Miguel Sousa Tavares: V tvoji puščavi: skoraj roman. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2013.  Piše: Urška Orešnik "Morala sva doseči puščavo in se vrniti. Tudi nered potrebuje nekaj reda, da se osmisli, da ne ostane samo lahkotna nepremišljenost." Stran. Stran od ponorelega sveta! Od stalnih impulzov okolja, informacij, hrupa, ljudi ... Se odpravljam. Še nekaj dni. Tako nestrpno sem čakala, da končno odpotujem, da sem letos pozimi kar požirala knjige o potovanjih. Vsako branje je hkrati nekakšno (duhovno) potovanje, z branjem knjig o potovanjih pa potujemo dvojno, kakor da se premikamo - od besede do besede in tako naprej, na najbolj oddaljene konce sveta. Roman V tvoji puščavi je poetična pripoved o potovanju in izvrstno nasilka, zakaj potujemo - ne da nekam pridemo, temveč da se umaknemo stran od vsakdana, da se imamo čas čuditi svetu okrog nas, res pogledati, videti s srcem: "Zemlja je last gospodarja, a pokrajina pripada tistemu, ki jo zna videti." In tudi pogledati, potovati tudi vase. Naj vas povabim k branju te prečudovite knjige - da odpotujete, tudi če stojite čisto pri miru. "V resnici puščava ne obstaja: če bi vse okoli nje prenehalo obstajati in imeti smisel, bi ostal samo nič. Kakor koli se vzame, puščava je odsotnost vsega ali pa ravno obratno, absolutnost. Ni mest, ni morja, ni rek, niti dreves in živali. Ni glasbe, ni hrupa, enega samcatega zvoka ni, razen tistega, ki ga povzroči veter, ko dvigne v zrak nekaj peska. In to je srhljivo." "Zdaj vidiš, zakaj ni nikogar več, ki bi prepotoval puščavo. Nihče ni več sposoben soočanja s tako samoto."    P. s.: Če si želite še več puščave, preberite roman Magde Reja Ime tvoje zvezde je Bilhadi ali pa avtobiografsko pripoved Robyn Davidson Tracks (po njej posnet istoimenski film - Poti).  
Literarna čajanka o mistični poeziji: Ne norost, temveč popolno transcendiranje vsega čutnega (Lara Paukovič)

Literarna čajanka o mistični poeziji: Ne norost, temveč popolno transcendiranje vsega čutnega (Lara Paukovič)

Trubarjeva hiša literature, 22. april 2015 ― Tokratna literarna čajanka, ki se je v Trubarjevi hiši literature odvila v torek, 14. aprila, je bila zasnovana malce drugače – brez glasbene spremljave in z le enim gostom, dr. Alenom Širco, predavateljem na oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete in poznavalcem mistične poezije. Prav mistična poezija bo namreč tema prihodnje Trubarjeve hiše duhov, vendar bo večer bolj performativen, zato je dr. Širca za vse, ki bi si morda želeli boljši vpogled v omenjeno tematiko, na literarni čajanki pripravil teoretski uvod.      
Popolna skladnost

Popolna skladnost

Airbeletrina, 22. april 2015 ― Sedeče ležim v zaodrju in se skušam sprostit, odmislit ta dražeč tremor iz konic prstov na lepljivih rokah. Danes je res polna noč. Rejverjev je bilo že ob polnoči toliko, da so bile prve štiri vrste pred didžejem zasedene. Globoki bas, rožljanje konstrukcij in kaos okrog me ne bremenijo. Pašejo mi. Tako kot vroča zatohlost zadimljenega prostora, ki samo čaka, da se napolni do zadnjega kota. Grem na WC, ki že smrdi po kemikalijah. Ali pa diši, ne znam se še odločit. Nekaj pa je jasno. Nocoj bo hudo.
še novic