Radio Študent, 5. maj 2015 ― Nesreča in resnične potrebe   Založba Sanje je leta 2014 natisnila in v širni svet poslala knjigo Ivančice Đerić Nesreča in resnične potrebe, v prevodu Aleksandre Rekar. Opremili so jo s striparsko narisano naslovnico, kar se ujema z njeno vsebino. Strip je v tem romanu namreč nenavadno močno prepleten in vpleten: v zgodbo, v like, v dialoge in scene. Strip začne in konča zgodbo, je vzrok in posledica, kriv je za tragedijo in obenem nedolžno obsojen. Osrednji lik romana je bivša striparka – Una. Tudi ostali protagonisti imajo strip bolj ali manj blizu, čeprav v romanu ni ne risbe, ne stripovske zgodbe. Avtorici je uspelo zabrisati mejo med življenjem in stripom, prav tako med stereotipnim Balkanom in neoliberalnim Zahodom in zlasti med nesrečo ter resničnimi potrebami. Mejo v tekstu lahko razumemo kot razum, ki spregovori skozi Uninega risanega junaka, Kunto Kinte, ki ne želi iti v vojno. Nerazumevanje te pobožne želje od tistih na položajih sproži vrsto dogodkov. Kinta Kinte, namreč, živi na Balkanu. Zgodba romana se dogaja na dveh kontinentih, v dveh mestih – neresničnem Tromolku in resničnem kanadskem Vancouvru. Dogaja se v dveh različnih epohah, za prvo je značilno ne le okolje bosanskega mesteca, ampak vojne oziroma prihajajoče vojne in povojnega obdobja. Drugo epoho označuje kapitalizem, urejena liberalna država, mirno življenje. Bilo bi mirno, če le ne bi bilo tistega dogodka, skrivnostnega motorja zgodbe, s katerim je roman prepojen, na katerega do zadnje strani čakamo na razkritje.   Spremljajo torej dokaj realno problematiko življenja v tujini, kamor se je družina odselila ne le zaradi vojn na ozemlju bivše skupne države, ampak predvsem zaradi tistega dogodka. Dogajanje spremljamo skozi več pogledov in iz več zornih kotev, z duhovito in spretno prepletenimi detajli življenj v karseda različnih okoljih. Večplastna in zanimiva zgodba, ki bi jo avtorica sicer lahko povedala nekoliko bolj jedrnato in z manj pon