Trubarjeva hiša duhov: Kaj je bilo prej, govor o mističnem ali mistika? (Zarja Vršič)

Trubarjeva hiša duhov: Kaj je bilo prej, govor o mističnem ali mistika? (Zarja Vršič)

Trubarjeva hiša literature, 11. maj 2015 ― Na drugi »seansi« o mistični poeziji, ki je potekala 23.4. v okviru cikla dogodkov Trubarjeva hiša duhov, odgovora na zgornje vprašanje sicer nismo dobili, lahko pa smo se srečali z nekaterimi bolj konkretnimi prikazi mistične poezije. Dogodek se je bolj kot klasičen literarni večer namreč odvil v stilu gledališko-multimedijskega performansa, pospremljenega z ekstatičnimi recitacijami – kot navsezadnje mistični literaturi tudi pritiče.
Janice Galloway: Clara, Beletrina 2015, prevod: Jure Potokar (Klara Zupančič)

Janice Galloway: Clara, Beletrina 2015, prevod: Jure Potokar (Klara Zupančič)

Trubarjeva hiša literature, 11. maj 2015 ― V preteklem letu je knjižne police obogatil slovenski prevod (delo Jureta Potokarja) romana Clara škotske avtorice Janice Galloway. Delo prikazuje razvoj družbenega položaja žensk v 19. stoletju. V središče pripovedi je postavljena Clara, ženska, ki bi danes s svojim nepredstavljivim talentom in trudom zagotovo uspela - ženska, za katero je v 19. stoletju, kot za marsikatero drugo, obveljala moška volja. Clarin mož Robert je predstavljen kot psihotična oseba od trenutka, ko nastopi prvič, a takšen je bil tudi oče, ki je s samoljubnimi nameni Clari odvzel otroštvo – želel jo je preobraziti, ustvariti v ideal, ki si ga je zadal ob samem rojstvu hčere.
HOUDINI NA ORIENT EKSPRESU

HOUDINI NA ORIENT EKSPRESU

Radio Študent, 11. maj 2015 ― Aktualni dobitnik znamenite literarne nagrade tednika NIN je Filip David za roman Kuća sećanja i zaborava. Nagrada redko doleti koga, ki je mlajši od štirideset let, in nemalokrat se z nagrajeno konkretno knjigo nagradi celoten pisateljev opus. Tako je tudi pri letošnjem dobitniku. Na srbski literarni sceni je že dolgo prisoten kot serijski osvajalec nagrad, pisec scenarijev, knjig, esejev, dram. Skupaj z Mirkom Kovačem sta spisala scenarij za kontraverzni film Okupacija u 26 slika. S Borislavom Pekićem, Mirkom Kovačem in Danilom Kišem je tvoril neponovljivo literarno generacijo. Filip David nosi dvojno breme, istočasno je Jud, žrtev vseprisotnega zla antisemitizma, in Srb, del „plemena“, ki je v 90-ih letih zajahalo nevidni val zla. Prav ta »nevidnost«, neujemljivost zla je glavni motiv romana. Sprožilec dogajanja v romanu je prigoda glavnega protagonista Juda Alberta Vajsa. Očetu ga uspe na poti v taborišče skupaj z mlajšim bratom Elijahujem poriniti skozi majhno režo v živinskem vagonu. Alberta v visokem snegu skoraj zmrznjenega najde neki folksdojčer in ga odpelje domov. Mlajši brat ostane obsojen na smrt v neskončni puščavi snega. Žena Nemca, ki je Alberta rešil, vanj projecira ljubezen svojega preminulega sina Hansa. To stapljanje Alberta s Hansom, ta zamenjava identitete, ki bi Alberta rešila gotove smrti, pa se ne zgodi. Zaznamovan s krivdo bratove smrti se upre in uspe mu zbežati. Albertova judovska identiteta se torej vzpostavi skozi preplet individualne krivde in judovske kolektivne žrtve. Prav ta do fizične bolečine vrtajoč občutek krivde Alberta požene v obsesivno analizo pojavnih oblik zla. Filip David v romanu uporabi ves literarni arzenal, da bi sledil permutacijam zla. Dnevniški zapiski, osebne izpovedi, pisma, fiktivni novinarski članki in znanstveni traktati. V mešanici fiktivnega in (kvazi)dokumentarnega razbiramo vplive Davidovih navdihovalcev: Danila Kiša in Borgesa. Vprašanje, kaj je zlo, je v tej knjigi postavljeno zelo ekspli
Knjiga priznanj: Veronika Simoniti

Knjiga priznanj: Veronika Simoniti

Airbeletrina, 11. maj 2015 ― Ob vztrajanju pri neustreznih, bržkone butalsko neotesanih, a »viralno« udobnih paralelizmih, bi Veroniko Simoniti (1967) zlahka okronali za literarno Tino Maze. Diplomirana romanistka, prevajalka in lektorica italijanskega jezika je že za svojo krstno kratko zgodbo prejela 1. nagrado revije Literatura in od tam naprej malodane filatelistično nanizala za baročni album literarnih lovorik ter nominacij: leta 2005 nominacijo za prvenec leta ter nagrado Fabula (zbirka kratkih zgodb Zasukane štorije), enkrat drugo in kar trikrat prvo nagrado kratkoproznega natečaja Radia Slovenija ter nagradi revij Mladika ter Primorska srečanja. Njen romaneskni prvenec Kameno seme, ki ga je na svet pospremilo blagoglasje izvrstnih kritik, je, kakopak, nominiran za letošnjega kresnika. Pod takim pritiskom Knjiga priznanj z Veroniko enostavno ni mogla več izostati …
Pesem (ob dnevu zmage)

Pesem (ob dnevu zmage)

Airbeletrina, 9. maj 2015 ― Drage bralke, dragi bralci, ob dnevu zmage vam želimo, da bi tudi sami zmagovali, zmagoslavno paradirali, se borili za prave stvari in vedeli, za kaj se borite. Da bi bile vse priborjene zmage vredne svojih žrtev. V branje vam ponujamo pesem, ki jo je bilo prvič mogoče prebrati v Zbranih zbirkah Milana Jesiha, ki so izšle leta 2012, namenjena pa je bila njegovi naslednji zbirki.
Investirano in uravnoteženo

Investirano in uravnoteženo

Dnevnik, 9. maj 2015 ― Konec. Znova je brez pretiravanja ena boljših knjig, kar sem jih prebrala v zadnjem času, in to ne le v slovenskem merilu. Opisala bi jo z uravnoteženostjo: ne zanemari pomembnosti relevantne zgodbe, pove pa jo na slogovno umerjen in oblikovno...

Majska oddaja Alterica na Radiu Odmev

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 8. maj 2015 ― Radijska oddaja o mladinski kulturi Alterica se jutri, 9. maja, ob 17.00 vrača na valove Radia Odmev. Osrednji del oddaje bo posvečen zadružništvu, o katerem je konec aprila na vlažni strani Zapoške predavala Jadranka Vesel iz Raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo (RISE). Govora bo tudi o akciji Nikoli več!, s katero je CMAK ob dnevu boja proti okupatorju problematiziral sodobni
Mesto samote, tišine in vračanja, Andrzej Stasiuk: Dukla, Beletrina 2015, prevod: Jana Unuk (Tanja Božič)

Mesto samote, tišine in vračanja, Andrzej Stasiuk: Dukla, Beletrina 2015, prevod: Jana Unuk (Tanja Božič)

Trubarjeva hiša literature, 8. maj 2015 ― Minevanje, melanholija, spomini - spoj treh motivov s katerimi bi lahko na hitro izluščila bistvo novelistične zbirke poimenovane po noveli (in mestu), ki v knjigi, in v razmišljanju pripovedovalca, zavzame največ prostora. Dukla – delo poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka, med drugim tudi prejemnika literarne nagrade Vilenica za leto 2008, je letos v prevodu Jane Unuk izšla pri založbi Beletrina, čeprav je od njene prve, poljske izdaje minilo že 18 let (izšla je torej leta 1997). Knjiga nudi širok pregled nad spokojnim dogajanjem v že zgoraj omenjen mestecu, nad spomini pripovedovalca ter številnimi drobnimi (avto)refleksijami, dopolnjenimi z usodami bitij (manjših živali), na katera človek v hitrem in mimobežnem svetu običajno pozabi.
Gledališče svobode ali Kako se umakniti pred solzivcem

Gledališče svobode ali Kako se umakniti pred solzivcem

Airbeletrina, 8. maj 2015 ― Na začetku sem nekoliko razočaran. Nekaj pred deseto uro zjutraj prispem iz Amana na izraelsko stran največjega, najbolj obremenjenega in najbolj nepredvidljivega mejnega prehoda, ki povezuje Jordanijo in Izrael oziroma zasedena palestinska ozemlja na t. i. Zahodnem bregu. Prav tja se tudi želim prebiti, saj sem namenjen v Dženin, na sever Zahodnega brega, v tamkajšnje begunsko taborišče, na premiero nove igre v znanem lokalnem gledališču, Gledališču svobode (Freedom Theater). Prek omenjenega mejnega prehoda potujem drugič, prvič sem se tu mudil februarja, tokrat pa imam v potnem listu še dva libanonska žiga in pričakujem težave, saj Izrael in Libanon nista ravno prijateljski državi.
še novic